Med ramazanom ni pomembno le odpovedovanje hrani in pijači

Tridesetdnevni post se je končal, danes se začenja tridnevno praznovanje ramazanskega bajrama.

Objavljeno
23. maj 2020 06.00
Posodobljeno
24. maj 2020 07.25
Muslimani med ramazanom niso prikrajšani za kulinarične užitke. FOTO: AFP
Zmotno je mišljenje, da je ramazan zgolj odpovedovanje hrani in pijači, za muslimane je pri tem najpomembnejši­ duhovni vidik. Dnevni post še ne pomeni,­ da muslimani med ramazanom ne jedo dobro. Postnemu času od danes sledi tridnevni bajram, ki ga bodo člani Islamske skupnosti v Sloveniji zaradi epidemije covida-19 preživeli v ­družinskem krogu.



Po muslimanskem verovanju je Bog v ramazanu preroku Mohamedu razodel sveto knjigo Koran. Obdobje traja 29 ali 30 dni, po muslimanskem oziroma lunarnem koledarju je to deveti mesec v letu. Ker je lunino leto krajše od sončevega, je ramazan vsako leto enajst dni prej.

Za verne muslimane je ramazan četrti od petih stebrov islama; ostali so izpovedovanje vere (šahada), dnevna molitev (salah), dajanje miloščine (zakat) in romanje v Meko (hadž). V času ramazana se postijo od sončnega vzhoda do zahoda; takrat ne jedo in pijejo, odpovedo se tudi drugim telesnim užitkom, denimo spolnosti. Postijo se moški in ženske, izjeme so dovoljene za otroke, starejše, bolne, nosečnice in tiste, ki so na poti.

image
Za verne muslimane je ramazan četrti od petih stebrov islama; ostali so izpovedovanje vere (šahada), dnevna molitev (salah), dajanje miloščine (zakat) in romanje v Meko (hadž). FOTO: AFP


Jedo dobro, a ne preobilno


V muslimanskih državah je nadzor posta različen. Precej strogo je v Savdski Arabiji, od tam poročajo celo o telesnih kaz­nih. V Kuvajtu je za kršenje predpisana zaporna kazen do meseca dni, v Združenih arabskih emiratih je uživanje hrane podnevi manjši prekršek, kazen je javno delo v skupno dobro. A marsikje ni preganjanja. Ljudje se postijo po lastni želji, tisti, ki se ne, pa poskušajo biti obzirni do okolice in se prehranjujejo sami v ­zasebnosti.

Muslimani med ramazanom niso prikrajšani za kulinarične užitke. Ko sonce zaide, domače mize okrasijo s praz­ničnimi jedmi. Pomemben ni samo okus hrane, ampak tudi njena podoba. Prav tako se praznično oblečejo, ob koncu večera sledi sladica, nemalokrat spečejo torto za širši družinski in prijateljski krog. Edini zadržek je količinski: jedo dobro, a ne preobilno. Vsak večer se zberejo pri kom drugem, seveda če gre za širšo muslimansko skupnost.

image
Marsikje po svetu so v času ramazana prilagodili molitev, da so verniki primerno zaščiteni pred širjenjem novega koronavirusa.
FOTO: AFP


Post ni stvar telesa, ampak duha


image
»Post je priložnost, da se človek iztrga iz številnih potreb, impulzov in nagibov ter poglobi vase,« je poudaril Raid Al Daghistani. FOTO: Voranc Vogel
Toda ni pomembno le odpovedovanje hrani in pijači. »Že prerok Mohamed je rekel, da obstajajo ljudje, ki od posta nimajo nič drugega kot lakoto ali žejo. To pomeni, da post ni stvar telesa, ampak duha,« je poudaril islamolog in arabist Raid Al Daghistani, znanstveni sodelavec na Centru za islamsko teologijo v Münstru (ZIT Münster). »Znameniti islamski teolog in mistik Al Gazali loči tri ravni posta: telesno, pri kateri se vernik odpove hrani, pijači, spolnosti in vsakršnim užitkom, moralno, pri kateri se odpove slabim dejanjem, grdim besedam in neprimernemu ravnanju, in duhovno, ki zahteva prečiščevanje srca, izpraševanje vesti in popoln nadzor misli.«

Post je po njegovih besedah priložnost, da se človek iztrga številnim potrebam, impulzom in nagibom ter poglobi vase. »Posebna lastnost je čas. Ali bolje rečeno – zaznavanje časa. Post zahteva odmik od osnovnih vsakodnevnih navad, prekinitev vseh oblik konzumiranja, ki zajemajo dobršen čas našega dneva. Spremenijo se naš življenjski ritem, drža do okolja, naše zaznavanje, percepcija. Na preizkušnji so naše potrpljenje, vzdržljivost, dovzetnost in čustva,« je pojasnil Al Daghistani.

  • Ramazan traja 29 ali 30 dni, po muslimanskem koledarju je to deveti mesec v letu.
  • Post kot priložnost, da se človek iztrga iz številnih potreb.
  • V času bajrama naj bi ljudje pozabili zamere in usmerili pozornost k najbližjim.


Po koncu ramazana se danes začne tridnevni praznik bajram. V tem času naj bi ljudje pozabili na stare zamere in usmerili pozornost k najbližjim, prijateljem in sosedom. Poseben obred je bajramska molitev, toda letos so se v slovenski islamski skupnosti odločili, da te (današnje) molitve zaradi splošne prepovedi zbiranja na javnih krajih ne bo. Prav nič prikrajšani ne bodo otroci, ki že komaj čakajo na darila.

image
Poseben obred je bajramska molitev, toda letos so se v slovenski islamski skupnosti odločili, da te molitve zaradi splošne prepovedi zbiranja na javnih krajih ne bo. FOTO: Jože Suhadolnik