Mestni hotel, kjer se bodo družili gostje in domačini
Prenova Hotela Koper: Ohranjanje zapuščine Eda Mihevca v biroju AKSL arhitekti razumejo kot nadaljevanje v sodobnem izrazu
Odpri galerijo
Hotel bo zaživel v zemeljskih barvah s črnimi dodatki. Računalniški prikaz AKSL
Po pravkar končanih novoletnih počitnicah so iz Hotela Koper v središču mesta odšli zadnji gostje, v povsem prenovljenega pa se bodo lahko vrnili, ko bo sijalo skorajda že poletno sonce – predvidoma v začetku junija. A prvo srečanje s tem novim mestnim družabnim središčem, kompleksom hotela s štirimi zvezdicami, bo že čez slaba dva meseca ponudila nova picerija v nekdanji knjigarni DZS, napoveduje lastnik in znani koprski gostinec Aleš Piščanc. Med gosti pričakuje tako domačine kot tujce.
Kot rojenemu Koprčanu – dobesedno za hotelom, v servitskem samostanu, kjer je med letoma 1949 in 1996 delovala regijska porodnišnica –, mu ta mestna znamenitost veliko pomeni, zato se je prenove lotil nadvse spoštljivo, začenši s strokovnim elaboratom, ki ga je izdelala arhitekturna zgodovinarka, tudi docentka na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem dr. Neža Čebron Lipovec.
Že lokacija blizu morja daje slutiti, da je to območje s slikovito zgodovino. Pred 2000 leti se je območje hotela raztezalo med bogato rimsko obmorsko vilo s termami iz 1. stoletja n.š. in manjšim pristaniščem, današnjo hotelsko stavbo pa je leta 1939 zasnoval arhitekt F. Mazzoni s pomočnikoma kot novo šolo, ki so jo tudi začeli graditi. A je projekt v tedanji estetiki italijanskega racionalizma, ki ga je s poudarki zaznamoval 'stile littorio', uradni slog Mussolinijevega režima, ustavila vojna.
Ni natančno znano, navaja dr. Neža Čebron Lipovec, do katere stopnje naj bi bila stavba dograjena, so pa konec 40. let arhitektu Edu Mihevcu zaupali, da jo preuredi v hotel podjetja Riviera Turist Hotel. Osrednji objekt in severno krilo je adaptiral v hotel, južno krilo pa v veleblagovnico Omnia in njeno skladišče. Kot Hotel Triglav so ga odprli na silvestrovo 1952, in kot pričajo redke ohranjene fotografije, se je ponašal s sodobno, modernistično notranjostjo s fotelji, barvitimi preprogami in mozaičnimi tlaki. Tako interier kot zeleni odtenek fasade pa po mnenju arhitekturne zgodovinarke namigujejo, da je Mihevc poskušal zakriti originalno belo geometrijsko podobo iz časa fašizma.
Hotelu, ki je skupaj z novo tržnico in novo avtobusno in ladijsko čakalnico ob starem pristanišču zaživel kot novo povojno urbano središče Kopra, so leta 1954 dogradili modernistični blok po načrtih Franceta Tomažiča, konec desetletja ga še nadzidali. S tlorisom v obliki črke L je z južno stranico soustvaril odprti prostor pred tržnico, z zahodno stranico pa trg s hotelom Triglav. Ta je leta 1960 po načrtih Mihevca dobil še nov, zahodni prizidek, ki je vzpostavil bariero med hotelsko teraso s pogledom proti morju, in Carpacciovim trgom. V točki stika s historično Carpacciovo hišo pa je bil predviden bar Triglav, ki je zaradi nočnega programa in striptiza zaslovel kot bar za mornarje. Opremljen je bil v podobno barvitem modernističnem slogu kot piranski Tri papige.
Čez pol leta bo dosedanji Hotel Koper zadihal povsem na novo. Prenovo sta Aleš Piščanc in njegova žena Marja Černe zaupala biroju AKSL arhitekti, ki ga vodita Špela Leskovic in Aleš Košak. Že večkrat sta želela, da bi s tem arhitekturnim birojem naredili kakšen projekt, saj njihovo delo spremljata že dalj časa in jima je zelo všeč, vmes so se tudi osebno spoznali in tako se je rodilo sodelovanje. Kot je dejala arhitektka Špela Leskovic, jih je ob prvem ogledu spomladi presenetilo predvsem to, da je bil hotel ne glede na standard oziroma s svojo za današnji čas in lokacijo zelo uborno podobo, že pred glavno sezono polno zaseden.
»Kar je nedvomno dokaz, da ima pomembno pozicijo ne samo v Kopru, temveč na slovenski Obali in da je mestni hotel tisto, kar Koper potrebuje, še zlasti zdaj, ko vse bolj dobiva tudi obrise obalnega letoviškega mesta,« je poudarila. Z zaupanjem te naloge pa so se pravzaprav znašli pred precej podobno kot Mihevc pred sedemdesetimi leti.
»Mihevc je bil zelo inovativen za svoj čas, uporabljal je sodobne materiale in tehnike ter ustvaril ne samo zelo sodoben interier, ampak predvsem sodoben koncept, ko je hotelski 'hall' povezal z mestom. Vanj so zahajali tako Primorci kot Tržačani, z domačini pa so se tako družili tudi gostje. Koncept povezovanja hotela z mestnim življenjem je danes vnovič zelo aktualen, česar smo zelo veseli, saj s tem izhodiščem ohranjamo tudi zapuščino Mihevca in njegovega časa. Velik poudarek smo dali javnim prostorom, avli, koktajl baru, kavarni s slaščičarno, novi piceriji in restavraciji Capra. Ohranili bomo tudi veliko teraso, s kakršno se hotel ponaša že danes, novo, s prekrasnim razgledom na morje, pa bomo uredili na strehi,« je pojasnila sogovornica.
Ohranjenih je zelo malo prvotnih Mihevčevih elementov, njihovo kopiranje oziroma rekonstrukcija bi bila povsem zgrešena, zato ohranjanje zapuščine svojega predhodnika razumejo kot nadaljevanje v sodobnem izrazu na vnovič aktualnih konceptih; v modi so spet teraco, veliko keramike, tudi uporaba tekstila. Mihevčeve interierje so zelo zaznamovali lepi tekstilni vzorci, tudi črn granit, tako da so AKSL arhitekti k ustvarjanju nove podobe hotela povabili tudi oblikovalca tekstilij Davida Tavčarja. Interier bodo zaznamovale predvsem zemeljske barve v kombinaciji s črno. »V tem smo začutili, da je v resnici tisti poklon Mihevcu,« je poudarila.
Z mislijo na sodobne poslovne goste bo hotel zasnovan tako, da bo mogoče kraj oziroma njegovo ponudbo spoznati tudi, če ne bodo utegnili niti na krajši potep. »Za poslovneža, ki pride za dan ali dva in hotela tako rekoč sploh ne zapusti, je zelo pomembno, kakšna je njegova izkušnja. Poslovni sestanek lahko opravi ob zajtrku, za računalnikom še nekaj službenih dolžnosti na daljavo, si vzame odmor za obisk fitnesa ali savne …, in če je hotel dobro zasnovan, domov ne bo odšel razočaran, da v kraju ni ničesar doživel,« se arhitekti dobro zavedajo tudi tega vidika.
Po prenovi se bo število sob s 65 zmanjšalo na 60. Večina bo standardnih, v najstarejšem delu bodo tudi suite, urejena bo tudi soba, prilagojena invalidom. Ker hotel meri predvsem na poslovne in tuje goste, so nekaj sob prilagodili različnim pričakovanjem, ki jih imajo gosti iz različnih koncev sveta. Azijski gostje želijo imeti ločene postelje, nikoli zakonske, ter kopalno kad namesto tuša, italijanski v kopalnici pričakujejo tudi bide. Na račun manjšega števila sob so pridobili prostore za fitnes, center dobrega počutja, delovne kotičke, dve konferenčni sobi in tako imenovano VIP-restavracijo.
Kot je povedal investitor Aleš Piščanc, imajo za dokončanje prenove relativno malo časa, a da bi izgubili glavno poletno sezono, si ne morejo privoščiti že zaradi visokih obveznosti do bank, tako da odprtje načrtujejo do 1. junija letos. »Ker arhitekta delujeta na Dunaju in v Ljubljani, sem sam nekakšna njuna podaljšana roka, nenehno sem na gradbišču in tako vsak dan prek videoklicev rešujemo probleme in vprašanja, ki se pojavljajo, in iščemo rešitve. Zaradi hotela, ki je že z nakupom pomenil velik zalogaj, tudi časovno, zamujamo z uradnim odprtjem našega butičnega hotela Majda v Ospu, ki smo ga prestavili na 5. februar,« je povedal sogovornik.
Kako bodo videti drugi prostori prenovljenega hotela Koper, za zdaj ostaja presenečenje, ki ga bodo deloma razkrili konec februarja, ko bodo zaradi prenove za mesec dni zaprli restavracijo Capra. Pred tem obljubljajo revival najljubših jedi gostov, ki so jih stregli v zadnjih petih letih. »V ponedeljek začnemo s prenovo nekdanje knjigarne DZS, ko bo picerija odprta, se lotimo prenove Capre. Navsezadnje imamo 25 zaposlenih, zato bo to najboljša rešitev tudi s tega vidika. Moram priznati, da so domačini veseli, da smo hotel (po vseh dobro znanih zapletih op. p.) kupili mi, čeprav se sami zaradi časovne stiske pravzaprav še sploh ne zavedamo dobro, v kaj smo se podali. To bo gotovo naš nov poslovni izziv,« je še povedal Piščanc.
Kot rojenemu Koprčanu – dobesedno za hotelom, v servitskem samostanu, kjer je med letoma 1949 in 1996 delovala regijska porodnišnica –, mu ta mestna znamenitost veliko pomeni, zato se je prenove lotil nadvse spoštljivo, začenši s strokovnim elaboratom, ki ga je izdelala arhitekturna zgodovinarka, tudi docentka na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem dr. Neža Čebron Lipovec.
Kot hotel Triglav so ga odprli na silvestrovo 1952. Skupaj z novo tržnico ter novo avtobusno in ladijsko čakalnico ob starem pristanišču je zaživel kot novo urbano središče povojnega Kopra. Fotografiji Roman Šipić
Že lokacija blizu morja daje slutiti, da je to območje s slikovito zgodovino. Pred 2000 leti se je območje hotela raztezalo med bogato rimsko obmorsko vilo s termami iz 1. stoletja n.š. in manjšim pristaniščem, današnjo hotelsko stavbo pa je leta 1939 zasnoval arhitekt F. Mazzoni s pomočnikoma kot novo šolo, ki so jo tudi začeli graditi. A je projekt v tedanji estetiki italijanskega racionalizma, ki ga je s poudarki zaznamoval 'stile littorio', uradni slog Mussolinijevega režima, ustavila vojna.
Ni natančno znano, navaja dr. Neža Čebron Lipovec, do katere stopnje naj bi bila stavba dograjena, so pa konec 40. let arhitektu Edu Mihevcu zaupali, da jo preuredi v hotel podjetja Riviera Turist Hotel. Osrednji objekt in severno krilo je adaptiral v hotel, južno krilo pa v veleblagovnico Omnia in njeno skladišče. Kot Hotel Triglav so ga odprli na silvestrovo 1952, in kot pričajo redke ohranjene fotografije, se je ponašal s sodobno, modernistično notranjostjo s fotelji, barvitimi preprogami in mozaičnimi tlaki. Tako interier kot zeleni odtenek fasade pa po mnenju arhitekturne zgodovinarke namigujejo, da je Mihevc poskušal zakriti originalno belo geometrijsko podobo iz časa fašizma.
Tako so v Hotelu Triglav leta 1966 rajali na plesu v maskah. Foto Iz zasebnega arhiva Alberta Cernaze
Hotelu, ki je skupaj z novo tržnico in novo avtobusno in ladijsko čakalnico ob starem pristanišču zaživel kot novo povojno urbano središče Kopra, so leta 1954 dogradili modernistični blok po načrtih Franceta Tomažiča, konec desetletja ga še nadzidali. S tlorisom v obliki črke L je z južno stranico soustvaril odprti prostor pred tržnico, z zahodno stranico pa trg s hotelom Triglav. Ta je leta 1960 po načrtih Mihevca dobil še nov, zahodni prizidek, ki je vzpostavil bariero med hotelsko teraso s pogledom proti morju, in Carpacciovim trgom. V točki stika s historično Carpacciovo hišo pa je bil predviden bar Triglav, ki je zaradi nočnega programa in striptiza zaslovel kot bar za mornarje. Opremljen je bil v podobno barvitem modernističnem slogu kot piranski Tri papige.
Polna zasedenost tudi zunaj sezone
Čez pol leta bo dosedanji Hotel Koper zadihal povsem na novo. Prenovo sta Aleš Piščanc in njegova žena Marja Černe zaupala biroju AKSL arhitekti, ki ga vodita Špela Leskovic in Aleš Košak. Že večkrat sta želela, da bi s tem arhitekturnim birojem naredili kakšen projekt, saj njihovo delo spremljata že dalj časa in jima je zelo všeč, vmes so se tudi osebno spoznali in tako se je rodilo sodelovanje. Kot je dejala arhitektka Špela Leskovic, jih je ob prvem ogledu spomladi presenetilo predvsem to, da je bil hotel ne glede na standard oziroma s svojo za današnji čas in lokacijo zelo uborno podobo, že pred glavno sezono polno zaseden.
Nekaj sob so prilagodili različnim pričakovanjem, ki jih imajo gosti iz različnih koncev sveta. Azijski želijo imeti ločene postelje ter kopalno kad namesto tuša, italijanski v kopalnici pričakujejo tudi bide.
»Kar je nedvomno dokaz, da ima pomembno pozicijo ne samo v Kopru, temveč na slovenski Obali in da je mestni hotel tisto, kar Koper potrebuje, še zlasti zdaj, ko vse bolj dobiva tudi obrise obalnega letoviškega mesta,« je poudarila. Z zaupanjem te naloge pa so se pravzaprav znašli pred precej podobno kot Mihevc pred sedemdesetimi leti.
»Mihevc je bil zelo inovativen za svoj čas, uporabljal je sodobne materiale in tehnike ter ustvaril ne samo zelo sodoben interier, ampak predvsem sodoben koncept, ko je hotelski 'hall' povezal z mestom. Vanj so zahajali tako Primorci kot Tržačani, z domačini pa so se tako družili tudi gostje. Koncept povezovanja hotela z mestnim življenjem je danes vnovič zelo aktualen, česar smo zelo veseli, saj s tem izhodiščem ohranjamo tudi zapuščino Mihevca in njegovega časa. Velik poudarek smo dali javnim prostorom, avli, koktajl baru, kavarni s slaščičarno, novi piceriji in restavraciji Capra. Ohranili bomo tudi veliko teraso, s kakršno se hotel ponaša že danes, novo, s prekrasnim razgledom na morje, pa bomo uredili na strehi,« je pojasnila sogovornica.
Namesto dozdajšnjih 65 sob jih bo po novem 60. Na račun manjšega števila sob so pridobili prostore za fitnes, center dobrega počutja, delovne kotičke, dve konferenčni sobi in tako imenovano VIP-restavracijo.
Zelo malo prvotnih elementov
Ohranjenih je zelo malo prvotnih Mihevčevih elementov, njihovo kopiranje oziroma rekonstrukcija bi bila povsem zgrešena, zato ohranjanje zapuščine svojega predhodnika razumejo kot nadaljevanje v sodobnem izrazu na vnovič aktualnih konceptih; v modi so spet teraco, veliko keramike, tudi uporaba tekstila. Mihevčeve interierje so zelo zaznamovali lepi tekstilni vzorci, tudi črn granit, tako da so AKSL arhitekti k ustvarjanju nove podobe hotela povabili tudi oblikovalca tekstilij Davida Tavčarja. Interier bodo zaznamovale predvsem zemeljske barve v kombinaciji s črno. »V tem smo začutili, da je v resnici tisti poklon Mihevcu,« je poudarila.
Z mislijo na sodobne poslovne goste bo hotel zasnovan tako, da bo mogoče kraj oziroma njegovo ponudbo spoznati tudi, če ne bodo utegnili niti na krajši potep. »Za poslovneža, ki pride za dan ali dva in hotela tako rekoč sploh ne zapusti, je zelo pomembno, kakšna je njegova izkušnja. Poslovni sestanek lahko opravi ob zajtrku, za računalnikom še nekaj službenih dolžnosti na daljavo, si vzame odmor za obisk fitnesa ali savne …, in če je hotel dobro zasnovan, domov ne bo odšel razočaran, da v kraju ni ničesar doživel,« se arhitekti dobro zavedajo tudi tega vidika.
Po prenovi se bo število sob s 65 zmanjšalo na 60. Večina bo standardnih, v najstarejšem delu bodo tudi suite, urejena bo tudi soba, prilagojena invalidom. Ker hotel meri predvsem na poslovne in tuje goste, so nekaj sob prilagodili različnim pričakovanjem, ki jih imajo gosti iz različnih koncev sveta. Azijski gostje želijo imeti ločene postelje, nikoli zakonske, ter kopalno kad namesto tuša, italijanski v kopalnici pričakujejo tudi bide. Na račun manjšega števila sob so pridobili prostore za fitnes, center dobrega počutja, delovne kotičke, dve konferenčni sobi in tako imenovano VIP-restavracijo.
Poletne sezone ne morejo izpustiti
V prenovljenem hotelskem kompleksu bo najprej, čez slaba dva meseca, zaživela picerija. Računalniški prikaz AKSL
Kot je povedal investitor Aleš Piščanc, imajo za dokončanje prenove relativno malo časa, a da bi izgubili glavno poletno sezono, si ne morejo privoščiti že zaradi visokih obveznosti do bank, tako da odprtje načrtujejo do 1. junija letos. »Ker arhitekta delujeta na Dunaju in v Ljubljani, sem sam nekakšna njuna podaljšana roka, nenehno sem na gradbišču in tako vsak dan prek videoklicev rešujemo probleme in vprašanja, ki se pojavljajo, in iščemo rešitve. Zaradi hotela, ki je že z nakupom pomenil velik zalogaj, tudi časovno, zamujamo z uradnim odprtjem našega butičnega hotela Majda v Ospu, ki smo ga prestavili na 5. februar,« je povedal sogovornik.
Aleš Piščanc, znani koprski gostinec, med gosti pričakuje tako domačine kot tujce.
Kako bodo videti drugi prostori prenovljenega hotela Koper, za zdaj ostaja presenečenje, ki ga bodo deloma razkrili konec februarja, ko bodo zaradi prenove za mesec dni zaprli restavracijo Capra. Pred tem obljubljajo revival najljubših jedi gostov, ki so jih stregli v zadnjih petih letih. »V ponedeljek začnemo s prenovo nekdanje knjigarne DZS, ko bo picerija odprta, se lotimo prenove Capre. Navsezadnje imamo 25 zaposlenih, zato bo to najboljša rešitev tudi s tega vidika. Moram priznati, da so domačini veseli, da smo hotel (po vseh dobro znanih zapletih op. p.) kupili mi, čeprav se sami zaradi časovne stiske pravzaprav še sploh ne zavedamo dobro, v kaj smo se podali. To bo gotovo naš nov poslovni izziv,« je še povedal Piščanc.
