Dvajsetletnik med Hrvaško in Srbijo ustanovil novo državo in bil izgnan

Oktobra 2023 je hrvaška policija pridržala in nato izgnala manjšo skupino ljudi, ki je poskušala naseliti zapuščen gozdnat polotok ob Donavi. Med njimi je bil tudi komaj 20-letni Daniel Jackson, ki o sebi trdi, da ni le obiskovalec, temveč je tudi predsednik te zemlje, Svobodne republike Verdis.

Izrekli so mu dosmrtno prepoved vstopa na Hrvaško, z obrazložitvijo, da predstavlja grožnjo nacionalni varnosti, o čemer so poročali za Firstpost. Ta dogodek je zadnje poglavje v neverjetni zgodbi o mikronaciji, ki je zrasla v geopolitični praznini med Srbijo in Hrvaško.

Kako nastane nikogaršnja zemlja

Da bi razumeli nastanek Verdisa, je treba razumeti bistvo spora med Zagrebom in Beogradom. Po razpadu Jugoslavije je Hrvaška vztrajala, da meja poteka po starih avstro-ogrskih katastrskih mejah. Ker je Donava v zadnjem stoletju večkrat spremenila tok, te stare meje pogosto ne sovpadajo z današnjo rečno strugo. Srbija zagovarja, da bi morala meja potekati po sredini današnjega toka reke.

Ta neskladja so ustvarila bizarno situacijo: Hrvaška si lasti več ozemlja na srbski, vzhodni strani reke, hkrati ne zahteva več manjših žepov na svoji, zahodni strani. Ker Srbija teh žepov prav tako ne priznava za svoje, saj bi s tem implicitno priznala hrvaške zahteve na vzhodnem bregu, so ta območja postala de facto terra nullius – nikogaršnja zemlja.

Napoved širitve ofenzive v Gazi naletela na ostre odzive

...

Največji in najbolj znan tak žep je Gornja Siga, kjer je nastal Liberland, Verdis pa leži na manjšem, a enako spornem območju, uradno znanem kot žep 3.

Od najstniške ideje do delujoče vlade

Prav to pravno praznino je leta 2019 odkril takrat 14-letni Daniel Jackson. Kot je povedal za tiskovno agencijo SWNS, se je vse začelo kot »nekakšen eksperiment med prijatelji«. Z navdihom pri sosednjem Liberlandu, a z drugačno ideologijo, so se odločili ustvariti svojo različico države. Ime Verdis, izpeljano iz latinske besede za zeleno (viridis), je odsevalo prvotno okoljsko usmeritev projekta.

Kar se je začelo kot mladostniška domislica, je sčasoma preraslo v resen projekt. Ko je Jackson dopolnil 18 let, je začel Verdis oblikovati v delujočo državo in 30. maja 2019 uradno razglasil neodvisnost.

Danes ima Verdis, ki je s površino približno pol kvadratnega kilometra druga najmanjša država na svetu, takoj za Vatikanom, vse atribute državnosti: zastavo v belo-modrih barvah, vlado s sedmimi ministri, sprejete zakone in celo potne liste. Uradni jeziki so angleščina, hrvaščina in srbščina, za uradno valuto so prevzeli evro.

Gradnja naroda in iskanje državljanov

Ustanovitev države je eno, njeno prebivalstvo pa drugo. Jackson in njegova vlada sta prejela več kot 15.000 prošenj za državljanstvo, od katerih so jih doslej sprejeli približno 400.

Postopek izbire je skrben, saj, kot pravi Jackson, »smo zelo majhna država, zato moramo paziti, koga spustimo vanjo«. Prednost dajejo posameznikom z iskanimi znanji, kot so izkušnje v medicini ali policiji, so navedli v New York Postu.

Projekt je financiran na različne načine: s prodajo spominkov, donacijami in shemo državljanstva v zameno za naložbe.

V časniku Guardian so razkrili, da so pred kratkim prejeli tudi večjo donacijo v vrednosti več kot 37.000 ameriških dolarjev, ki so jo zbrali navdušenci nad kriptovalutami prek neuradne kriptovalute $verdis.

Konflikt s Hrvaško in vlada v izgnanstvu

Pot do uresničitve sanj o lastni državi je polna ovir, največjo predstavljajo hrvaške oblasti. Čeprav Hrvaška ozemlja Verdisa uradno ne zahteva, je dostop do tega mogoč skoraj izključno prek hrvaškega ozemlja.

Z nasiljem pripravljajo teren za predčasne volitve

Iz hrvaške policije zato aktivno preprečujejo vsakršno naseljevanje, saj bi to lahko ustvarilo precedens in dodatno zapletlo že tako kompleksna mejna pogajanja s Srbijo.

Po omenjeni deportaciji je bil Jackson prisiljen v »izgnanstvo«. Trenutno živi pri družinskem prijatelju v Doverju v Veliki Britaniji, kjer se preživlja kot samostojni razvijalec iger za spletno platformo Roblox. Kljub temu ostaja v vlogi predsednika in vodi, kot pravi, vlado v izgnanstvu.

Vizija za prihodnost

Kljub težavam Jackson ostaja neomajen optimist. »Hrvaška vztraja, da Verdis ni del Hrvaške. Zato verjamemo, da je le vprašanje časa, kdaj se bomo vrnili na ozemlje,« je odločen. Njegova vizija za prihodnost Verdisa je postati nevtralna država, »stičišče med drugimi državami« in »dobro vozlišče za nevladne organizacije«.

Zanimivo je, da Jackson ne načrtuje za vedno ostati na oblasti. Njegov cilj je, da bi, ko bo država uradno priznana in stabilna, odstopil s položaja predsednika. »Takrat si želim biti le navaden državljan,« je dejal. »Ne zanima me moč ... Želim si le odmor, a ne bomo obupali.«

Na vprašanje, zakaj vztraja pri tako zahtevnem in negotovem projektu, je v pogovoru za Guardian odgovoril s preprosto filozofijo: »Seveda moraš biti malo nor, da se lotiš česa takega. A svet bi bil dolgočasen, če ne bi poskusili česa norega.«

In tako se sredi Evrope, na majhnem koščku zemlje ob Donavi, nadaljuje zgodba o državi, ki ni zrasla le iz najstniškega sna, temveč tudi iz zapletene geopolitične realnosti nerešenih mejnih vprašanj na Balkanu.