Kdor je zadnje dni hodil po Celju, se ni mogel počutiti starega. Mladi iz vse Slovenije so v knežjem mestu peli, tekmovali, predvsem pa polnili srce in dušo vsem, ki so jih slišali. Posebno doživetje je bil sobotni koncert, ko so pred Prothasijevim dvorcem združeni zbori celjskih osnovnih in srednjih šol zapeli pesmi, ki jih je več kot 3000 mladih na istem mestu pelo pred 80 leti, ko se je rodil eden najstarejših mladinskih pevskih festivalov v Evropi.

»Spomnim se, kot bi bilo včeraj. Mi smo tam peli, okoli nas pa je bilo vse še porušeno od vojne,« se skupnega petja junija 1946 spominja Jože Kores. V Celje je pred Prothasijev dvorec prišel pet iz Rogaške Slatine, petju pa je kot operni pevec in dvanajst let tudi član Slovenskega okteta ostal zapisan vse življenje. Ko je v soboto več kot 600 mladih pevcev z osnovnih in srednjih šol ob spremljavi pihalnega orkestra celjske glasbene šole pod vodstvom Gašperja Salobirja odpelo pesmi, ki jih je na istem mestu sam pel pred 80 leti, je bil vidno ganjen. Na vprašanje, kako se je počutil, ni odgovoril, ker so ga premagale solze.

Praznik mladinske pesmi v Celju leta 1946 je bil velik uspeh, Jurče Vreže je na koncertu pred Prothasijevim dvorcem zbral skupaj več kot 3000 mladih. V desnem zgornjem kotu fotografije so vidne ruševine, mesto je bilo namreč še v razsulu od vojne. FOTO: Foto Pelikan/MNZC

Sobotni koncert se je začel s slovensko himno, pesmi, ki so jih mladi pevci peli tudi leta 1946, pa so bile Vrnitev (Makso Pirnik, Josip Stritar, Malka Prijanović), Slovanska pesem (Stanko Premrl, Josip Stritar) in Pozdravi (Karol Pahor, Jože Udovič). Koresu se je najbolj vtisnila v spomin Slovanska pesem: »Spomnil sem se, da sem jo pel v Zlati dvorani v Buenos Airesu. Spredaj so sedeli sami 'kontraši', da lepše rečem. In ko sem začel to peti, je neka žena možu rekla: 'Poslušaj, partizansko pesem pojejo.' Po koncertu sem ji rekel: 'Gospa, to ni partizanska pesem, ampak je naša pesem, ki poje o vseh narodih v Sloveniji.' Danes je bilo tu zelo lepo. Zelo, zelo enotni so bili, dirigent je dobro vodil. Pa kaj bom govoril, saj so to vsi čutili. Super.«

Festival je živ

Prvo skupno petje, ki velja za rojstni dan mladinskega pevskega festivala v Celju, je organiziral glasbeni pedagog, zborovodja in kulturni organizator Jurče Vreže. Ob 80-letnici festivala je nastal dokumentarni film Tadeja Čatra, predvajali ga bodo danes v Kinu Union, v katerem slišimo, da so nekateri prišli na festival celo bosi, pot do Celja je bila zelo težavna, država porušena od vojne. Za pesem, zlasti mladostno, pa ni ovir.

Mladinski zbor tolminske osnovne šole Franceta Bevka z zborovodkinjo Barbaro Kovačič je bil najboljši v kategoriji mladinskih zborov, hkrati pa najboljši zbor 28. državnega tekmovanja, za kar so prejeli Vrežetovo nagrado, ki so jo letos podelili prvič. FOTO: LR Photography

Vrežetova hči, Nada Vreže, je bila nad letošnjim festivalom navdušena: »Čeprav sem vedela, kaj se pripravlja, ker sem tudi sodelovala, so me vse te spremljevalne stvari res prevzele; od razstave v muzeju novejše zgodovine, monografije Naj mladina poje, podelitve Vrežetove nagrade najboljšemu zboru festivala do filma, ki me je navdušil, da imam čisto polno dušo. Res sem vesela, da je moj oče zapisan v zgodovino še s temi dokumenti in vsemi temi dogodki. Najpomembnejše sporočilo pa je, da je festival živ, in imam občutek, da ga imajo v rokah pravi ljudje. Verjamem, da bo živel in zvenel še naprej.«

Na tekmovanju je bil najboljši srednješolski zbor mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Škofja Loka z zborovodjo Žigo Kertom. FOTO: LR Photography

Umetniški vodja festivala Nenad Firšt je spomnil, da je celjski mladinski pevski festival nedvomno eden najstarejših festivalov, ne samo pri nas, temveč tudi v Evropi: »Festival pa pomeni vse tisto, kar sicer pomeni mladinsko petje: predvsem veliko pozitivne energije, veliko kakovostnega udejstvovanja mladih. Čas, ki ga mladi preživijo z glasbo, je po mojem globokem prepričanju eden najboljših časov. Je tudi velika investicija v zgraditev kompletnih in kakovostnih osebnosti. Celjski festival se je sicer vedno razvijal s časom. Spomnimo se let, ko je bila morda finančna situacija nekoliko težja, drugačna. Dinamika šolstva, kajti zbori večinoma prihajajo iz šolskih okolij, se je spreminjala, ne vsakič na boljše. Ampak tradicija dokazuje, da je celjski festival vedno znal odgovarjati na izzive časa, do določene mere tudi usmerjati in morda popravljati kakšne stranpoti mladinskega zborovstva. Vsekakor pa ne samo vrednotiti, temveč tudi spodbujati in ustvarjati pozitivno okolje, tako med slovenskimi pevci kot med pevci, ki so prihajali zares od vsepovsod.«

V tako imenovanih minutkah za pesem je po celjskih ulicah odmevala mladost. FOTO: LR Photography

Graditi človeka …

Glavni koordinator festivala David Preložnik, v soboto je ob prazniku mestne občine za svoje delo na področju zborovstva prejel bronasti celjski grb, je festivalu dal oceno odlično: »Cum laude, z odliko. Letošnji festival je postavil nov mejnik v zgodbi našega ustvarjanja zborovskega petja, tako v šolstvu kot sicer v Celju. Upam, da bo dal tudi pomembno spodbudo pri oblikovanju naše kulture. Kultura se spreminja, ljudje se spreminjamo. Vedno so novi izzivi, ki jih lahko izpeljemo na drugačen način. Verjamem, da smo s tem festivalom dali nov zagon, predvsem pa sodelovanje in povezovanje vseh šol v Celju, česar že dolgo ni bilo na takšen način. Zato sem res iskreno vesel in ponosen na vse kolege, da nam je uspelo združiti moči.«

Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju z zborovodjo Tomažem Marčičem je dobil zlato priznanje z odliko, bili so tudi edini predstavniki celjskih šol na državnem tekmovanju. V soboto so po skupnem petju pred Prothasijem dvorcem izvrstno nastopili tudi na prireditvi ob prazniku mestne občine Celje. FOTO: LR Photography

Prav množično petje, ki so mu prisluhnili obiskovalci mestnega središča, gradi skupnost. V zboru ni prostora za individualizem. »Petje v zboru pomeni čutenje. Pomeni, da smo pozorni najprej nase, hkrati pa v nekem sobivanju tudi na druge. Predvsem pa, kaj nam prinaša ta skupni zvok, ki ni enostaven, ni samoumeven, ampak se moramo zanj posebej truditi,« je dejal Preložnik.

Leta 1946 je v množičnem zboru pel tudi Jože Kores, takrat 16-letni dijak. FOTO: LR Photohraphy

Otroci in mladostniki imajo danes veliko različnih aktivnosti, zbor ni vedno prva izbira, zborovodje ugotavljajo, da je vedno težje pridobiti mlade, da bi peli v zboru. A zbor prinaša tako veliko, da je to treba spodbujati, poudarja Firšt: »Zborovsko petje vsebuje veliko discipline, koncentracije, temeljnega fokusa. To so kategorije, ki jih v današnjem času ne samo zaradi tempa življenja, temveč tudi zaradi številnih novih izzivov in novih tehnologij žal primanjkuje. Zato ne smemo zanemariti tudi velike vzgojne potence zborovskega petja, torej ustvarjanja neke pozitivne koncentracije, discipline in pozitivnih vrednot, ki se ne reflektirajo samo v glasbi, temveč na vseh življenjskih področjih. Nedvomno je ukvarjanje odraščajočih ljudi z umetnostjo nekaj, kar jih temeljno zaznamuje in iz njih ustvarja kakovostne osebe.«

V tako imenovanih minutkah za pesem je po celjskih ulicah odmevala mladost. FOTO: LR Photography

… in svet

Pesem prinaša in budi upanje. »Naš glas ni samo orodje, ampak je tudi glasbilo. In to orodje lahko uporabljamo tudi za to, ko se pogovarjamo o velikih stvareh, kot ali začeti vojno ali ne,« v dokumentarnem filmu o festivalu pove član organizacijskega odbora in direktor občinske uprave Gregor Deleja. Nadaljuje, da bi verjetno bilo manj vojn, če bi peli. Kdo ve, ali so današnji voditelji največjih držav kdaj peli v zboru …

Mnogi pevci so se v zboru zaljubili, nekateri so se zaljubili na celjskem mladinskem pevskem festivalu. Kdor je kdaj pel v zboru, ve, da se tam spletejo dobra prijateljstva, veliko je smeha in dobre volje, čeprav tudi trdega dela. A v prvi vrsti pesem druži. In nekoč so mladi, ki so prišli od blizu in zelo daleč, festival je namreč vsako drugo leto mednaroden, bivali pri celjskih družinah.

Mladinski zbor OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki je imel do Celja najdlje, je bil najboljši v kategoriji mladinskih zborov, hkrati pa tudi najboljši zbor 28. državnega tekmovanja v sklopu mladinskega pevskega festivala v Celju, za kar so prejeli Vrežetovo nagrado, ki so jo letos podelili prvič. Zborovodkinji Barbari Kovačič sta jo podelila hči ustanovitelja festivala Jurčeta Vrežeta Nada Vreže in celjski župan Matija Kovač. Otroci so bili vidno ganjeni. FOTO: LR Photography

Kot je povedal celjski župan Matija Kovač, je letošnja izvedba festivala obrnila nov list v festivalski zgodovini: »S tem, kar smo letos doživeli, postavljamo temelje za to, da bo festival še naprej vrhunski kulturni dogodek in hkrati priložnost za učenje in izmenjavo zares odličnih glasbenikov. Ima pa seveda tudi velik družbeni pomen, kajti menim, da so petje, skupnost, odnosi, ki jih tvorijo ti mladi ljudje med seboj, temelj za uspešno družbo v prihodnosti.«

Kores je že v sredo, po uvodnem koncertu mladinskega pevskega festivala, dejal: »Otroci, ki pojejo, bodo boljši državljani kot oni, ki ne pojejo. Ker imajo eno zaposlitev več, ki jih vzdigne, da se veselijo življenja.« Naj živi mladinski pevski festival.