V manj kot desetih urah na Everestu: ameriški ultratekač z rekordom

Devet ur in 55 minut. Toliko je ameriški gorski tekač Tyler Andrews potreboval, da je osvojil Mount Everest. S tem je streho sveta osvojil v rekordnem času za vzpon z uporabo dodatnega kisika. Po podatkih iz objav na družbenih omrežjih je Andrews bazni tabor zapustil ob 19.11, vrh pa dosegel ob 5.06.

Njegov čas, 9 ur in 55 minut, je za polno uro boljši od prejšnjega najhitrejšega vzpona z dodatnim kisikom, ki ga je leta 2003 opravil šerpa Lakpa Gelu s časom deset ur in 56 minut.

Nemška tiskovna agencija DPA piše, da je Andrews poskrbel za izjemen dosežek, ki vzbuja pozornost med alpinisti, vendarle pa gre za traso, na kateri so rekordi težko primerljivi.

Če bi v gore hodili, da dobita potrditev okolice, bi bili v sebi prazni

»Seveda gre za izjemen dosežek, če v takšnem času osvojiš vrh, tudi s pomočjo kisika. Večina ljudi od zadnjega baznega tabora na 7950 metrih do vrha potrebuje veliko več časa,« pravi vodja himalajskega arhiva podatkov Billi Bierling.

Rekord z dodatnim kisikom se ne more meriti na enak način

Bierlingova sicer meni, da se rekorda na gori, ki je dosežen s pomočjo dodatnega kisika, ne more meriti na enak način, kot se merijo rekordi pri stadionski atletiki. Sama pravi, da na rekord vzpona na Everest lahko vpliva količina uporabljenega kisika in tudi dejstvo, kdaj ga posameznik začne uporabljati.

Ironman ni več le športni izziv, temveč tudi statusni simbol

»Sama mislim, da bi bil tak rekord verodostojen brez uporabe dodatnega kisika,« še pravi Bierlingova, tudi sama alpinistka, ki trdi, da se razmere za posameznika z nadmorsko višino zelo spremenijo in kisik vidi kot sredstvo za izboljšanje dosežka. Vzpon na vrh brez dodatnega kisika pa zmorejo le redki, tudi Andrews v več poskusih pri tem ni bil uspešen.

Andrej ni bil nikjer bolj pomirjen kot z Marijo na vrhu sveta

Andrews: Na gori sem pustil vse

Po petih prejšnjih poskusih najhitrejšega vzpona na Everest brez dodatnega kisika pa so na spletni strani ExplorersWeb Andrewsa vprašali, ali ima uspeh z dodatnim kisikom zato malce grenak priokus.

»Ne, to mi ničesar ne odvzame,« je dejal tekač. »Gre za različni merili, vendar z atletskega vidika ne morem reči, da je eno težje od drugega. Vedno me je motiviralo premikanje lastnih meja kot športnika. Vzpon na vrh v devetih urah in 55 minutah ter vrnitev v 16 urah in 32 minutah je ena najtežjih stvari, kar sem jih kdaj opravil. Plezanje brez kisika je morda drugačna vrsta težavnosti, a vem, da sem na gori pustil vse.«

Treba je vedeti, kdaj se obrniti, gora bo počakala

Dodatni kisik: od drugega tabora naprej

Andrews je dodatni kisik začel uporabljati od drugega višinskega tabora naprej, prej omenjeni nekdanji rekorder Lhakpa Gelu pa si je z njim pomagal šele na razdalji od zadnjega baznega tabora 4 do vrha.

Kisik je Andrews uporabljal s pretokom štiri litre na minuto. To je običajni najvišji pretok, čeprav imajo nekateri organizatorji sisteme, ki omogočajo do osem litrov na minuto.

»Če že uporabljaš kisik, zakaj ne bi uporabil največjega pretoka?« se je, kot navaja portal ExplorersWeb, vprašal Andrews.

FOTO: Purnima Shrestha/Reuters

Na Everestu je vse zapleteno

Pa se rekorderju po tej izkušnji najhitrejši znani čas brez kisika še zdi izvedljiv? »Mislim, da je mogoče, vendar je na južni strani Everesta toliko dejavnikov zunaj tvojega nadzora, da se vsakokrat zdi kot ogromno tveganje,« je dejal Andrews in dodal, da je to gotovo del razloga, da se je tokrat lotil rekorda z dodatnim kisikom.

»Ta najhitrejši znani čas sem brez kisika poskušal doseči petkrat in, iskreno, vsakič sem bil precej bolje pripravljen, kot bi bilo potrebno. Vsakič so me ustavile druge stvari. Zato me to ne vznemirja več toliko.«

Priznal je, da zasledovanje rekorda na Everestu sploh ni bila njegova zamisel – a čigava je bila, ni razkril. »Zame je to naposled postalo zelo oseben projekt, zato mi je pomembno predvsem to, ali čutim, da sem dal od sebe največ, kar je bilo mogoče. In to zagotovo sem.«

Andrews pravi, da se ne namerava vrniti in poskusiti doseči najhitrejšega znanega časa brez dodatnega kisika. »Z južno stranjo sem končal,« je dejal.

Sezona vzponov na Everest je zdaj končana, kar je Američanu omogočilo, da se je tako rekoč neovirano vzpel na goro. To mu letos ne bi uspelo 20. maja, ko se je na vrh povzpelo rekordnih 274 ljudi in zasedlo slavni Hillary Step. FOTO: Furte Sherpa/AFP

Razmere so bile ugodne

Pri rekordu prav tako ne gre spregledati, da se zaradi snežnih razmer na gori sama trasa vzpona vsako leto nekoliko spremeni, in letos so bile razmere ugodne, zato je bila smer precej direktna, pa tudi število prečenja ovir z lestvami je bilo manjše kot v preteklih letih.

Sicer pa je sezona vzponov na Everest končana, kar je Američanu omogočilo, da se je tako rekoč neovirano vzpel na goro. To mu letos ne bi uspelo 20. maja, ko se je na vrh povzpelo rekordnih 274 ljudi in zasedlo slavni Hillary Step.

Bierlingova je bolj kot Andrewsa med letošnjimi himalajskimi dosežki izpostavila Poljaka Barteka Ziemskija. Ta je letos opravil vzpon in smučarski spust z Lhotseja in Everesta. Morda bo enakega mnenja jeseni, ko naj bi se na Manaslu povzpela tudi slovenska odprava in opravila smučarski spust.