Na Mljetu postavili smrtonosne pasti za munge, domačini jezni

Leta 1894 izjemno priljubljeni britanski pisatelj Rudyard Kipling v Knjigi o džungli objavil tudi kratko zgodbo Riki Tiki Tavi o pogumnem mungu, ki v kolonialni Indiji reši sina britanskega priseljenca pred kobro. Mali sesalci, ki spominjajo na evropske kune, so z prodajno uspešnico tistega časa tako rekoč čez noč po vsem svetu zasloveli po svoji sposobnosti lova na kače. 

Mungi so socialne živali. FOTO: Wikimedia Commons

Leta 1910 je avstro-ogrsko kmetijsko ministrstvo na dalmatinski otok Mljet, kjer so se otočani soočali z velikim številom gadov, iz Indije naselilo enajst malih lovcev na kače, od koder so se sesalci hitro razširili še po drugih Hrvaških otokih in kasneje tudi po celinski Dalmaciji. 

Narodni park Mljet. FOTO: Antonio Bronic/Reuters

Res so na otokih skorajda iztrebili kače, vendar hitro je hitro pričelo primanjkovati tudi vseh drugih majhnih živali. Danes prežijo na jajca in mladiče morskih ptic, plenijo pa tudi domačo perjadjo in delajo škodo v vinogradih, saj jim tekne sadje.

Danes so razširjeni po več hrvaških otokih in dolini Neretve. FOTO: Wikimedia Commons

Po dobrem stoletju življenja invazivna kolonija mungov na Hrvaškem že kaže določene prilagoditve, njihova velikost naj bi se zaradi pomanjkanja hrane na skalnih otokih zmanjšala že za petino, obenem pa so vidne degeneracije zaradi premajhne pestrosti genskega materiala. Kljub temu so iz rešiteljev pred kačami za številne postali nadloga.

Nutrijam so šteti dnevi

Na otokih okoli Mljeta so te dni namestili iz Nove Zelandije uvožene ubojne pasti, s katerimi želijo zdesetkati populacijo invazivnih plenilcev. Podobno kot pri nas poboje nutrij, je tudi za poboj mungov na otočkih Kobrava, Moračnik in Tajnik v narodnem parku Mljet razlog evropsko omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000, saj populacije mungov ogrožajo gnezdeče galebe. 

Mungi naj bi ogrožali galebe. FOTO: Roman Šipić 

Kljub težavam, ki jih povzročajo mungi, so jim domačini naklonjeni in do njih še vedno čutijo posebno hvaležnost, da so jih odrešili strupenih kač, poroča Jutarnji list. 95 odstotkov prebivalcev Mljeta naj bi bilo proti preganjanju mungov in mnogi naj bi bili besni, da jih pred začetkom lova ni nihče ničesar vprašal. Razširila se je celo teorija zarote, da želi s poboji mungov zaslužiti farmacevtska industrija, ki bo otočanom ponovno morala dobavljati protistrupe za gadje pike, poroča hrvaški medij.

Slovijo kot odlični lovci na kače. FOTO: Wikimedia Commons