Evrovizija: največji bojkot v sedemdesetletni zgodovini

Na odru dvorane Wiener Stadthalle se bo nocoj v prvem polfinalu predstavilo 15 držav, med njimi Hrvaška, Srbija in Črna gora, ne pa tudi Slovenija, ki prireditev skupaj s Španijo, Irsko, Nizozemsko in Islandijo letos bojkotira, ker bo na njej tudi predstavnik Izraela.

Le malo je manjkalo, pa bi prav izraelska predstavnica Juval Rafael lani v Baslu celo slavila, glasovi gledalcev so jo postavili na prvo mesto, a na koncu je zmagal Avstrijec JJ s skladbo Wasted Love. Številni novinarji so podvomili o regularnosti glasovanja in opozorili, da so izraelski politiki, tudi premier Benjamin Netanjahu, ljudi pozivali, naj za njihovo predstavnico glasujejo dvajsetkrat, kar je največ, kot je dovoljeno na Eurosongu.

Izraelka Juval Rafael je lani osvojila največ glasov gledalcev, a mnogi so opozarjali, da glasovanje ni bilo pošteno. FOTO: Denis Balibouse/Reuters

Visoka uvrstitev Izraela naj tako ne bi bila posledica simpatiziranja s to državo, ampak dejstva, da so nekateri ljudje glasovali tolikokrat, kot so lahko. Nekateri radiotelevizijski operaterji so zahtevali celo revizijo glasovanja, toda kot je zagotovila Evropska radiotelevizijska zveza (EBU), ki organizira tekmovanje, je bil rezultat »veljaven in trden«. Nekatere radiotelevizije so že lani in predlani izražale zaskrbljenost zaradi udeležbe Izraela na tekmovanju, a z Eurosonga se ni nihče umaknil.

Lanski zmagovalec JJ je poskrbel, da Dunaj že tretjič po letih 1967 in 2015 gosti tekmovanje za Pesem Evrovizije. FOTO: Lisa Leutner/Reuters

Lansko prireditev so zaznamovali protiizraelski protesti, izraelska vlada pa je trdila, da proti njej poteka globalna kampanja blatenja. Ulice Basla je zasedlo več sto protestnikov, ki so s palestinskimi zastavami v rokah in namazani z umetno krvjo opozarjali na morijo v Gazi. Pevka Juval Rafael je bila tarča napadov tudi med finalnim nastopom, ko sta dva človeka nanjo skušala vreči barvo, a je ta zadela le člana evrovizijske ekipe.

Ne glasba, ampak politika

Že dolgo pred polemikami o izraelski udeležbi je bilo jasno, da v središču tekmovanja ni glasba, ampak politika. Znamenitih douze points, 12 točk, kar je največ točk, kolikor jih lahko ena država nameni drugi, tako praviloma ne roma k najboljši predstavnici na tekmovanju, ampak k najboljši sosedi. Skandinavci glasujejo za Skandinavce, Nemci za Avstrijce, Balkanci pa za Balkance.

Hrvaško letos predstavlja ženska etno pop skupina Lelek. FOTO: Lisa Leutner/Reuters

Poleg tega je z leti močno zvodenel namen, da bi Eurosong predstavljal Evropo v vsej njeni pestrosti in različnosti. Večina izvajalcev namesto v jezikih svojih držav prepeva v angleščini, veliko pomembnejši od glasbe pa so šov in ekscesi. Redke so skladbe, ki se jih po enem letu sploh še spomnimo, in časi, ko je slavila Abba ali Johnny Logan, se zdijo svetlobna leta daleč.

Tudi zato so bili Slovenci večinoma naklonjeni odločitvi o bojkotu prireditve, ki jo je RTV Slovenija sprejela decembra lani. Kot so izpostavili, je odločitev povezana z etičnimi pomisleki in sodelovanjem Izraela, kar je po njihovem mnenju nezdružljivo z vrednotami, ki jih zagovarjajo. Nacionalna televizija ne bo prenašala niti polfinala niti sobotnega finala. Doslej je Slovenija zaradi slabih uvrstitev v prejšnjih letih manjkala le v letih 1994 in 2000.

Favorita na stavnicah sta Finca Linda Lampenius in Pete Parkkonen. FOTO: Lisa Leutner/Reuters

Vsaj za oboževalce pa Eurosong očitno ohranja svoj čar. Vseh 90.000 vstopnic za devet dogodkov (oba polfinala, finale in dve generalki za vsak večer) so razprodali v eni uri, vstopnic za finale pa je zmanjkalo v 14 minutah. Prenos si lahko slovenski gledalci, ki se jim vse skupaj še ni zagnusilo, ogledajo na HRT. Naše južne sosede bo zastopala ženska etno pop skupina Lelek, na stavnicah pa najbolje kaže Finski, Franciji in Grčiji.