Nam lahko golota vlije boljšo samopodobo?

V svetu podob, v katerem živimo danes, je primerjanje z drugimi skoraj neizogibno. Pogosto je usmerjeno v videz in »popolna« telesa na družbenih omrežjih, ki pa velikokrat ne odražajo resničnosti. Takšni ideali, pa tudi starizem, lahko povečujejo nezadovoljstvo z lastnim telesom, medtem ko raziskave kažejo, da bi lahko k boljši telesni samopodobi pripomogel tudi naturizem oziroma praksa neseksualne družbene golote.

»Naturizem pomeni družbeno goloto brez pričakovanj in brez prisotnosti spolnega vzburjenja,« za BBC pojasnjuje Kerem Soylemez, docent psihologije na londonski Regent's University. Raziskave kažejo, da lahko stik z resničnimi in raznolikimi telesi pomaga pri sprejemanju lastnega videza.

Obsedenost z videzom: sprejeli smo idejo, da lahko popravimo vse, kar nas moti

Polovica odraslih čuti pritisk glede videza

Slaba telesna samopodoba je razširjena po vsem svetu in se kaže kot nezadovoljstvo z obliko, težo ali posameznimi značilnostmi telesa. V ZDA približno 51 odstotkov odraslih čuti pritisk, da bi morali ustrezati določenemu telesnemu tipu, v Združenem kraljestvu pa je približno vsak osmi odrasli zaradi skrbi glede videza že doživel samomorilne misli ali občutke, navaja BBC.

Nezadovoljstvo z lastnim telesom lahko vodi tudi v izogibanje družabnim situacijam, pretirano telovadbo ali lepotne posege.

Martha Vickery, ki je pred svojim prvim naturističnim dogodkom po lastnih besedah »sovražila prav vsak del svojega telesa«, pravi, da ji je naturizem pomagal spremeniti odnos do sebe.

»Ugotovila sem, da kljub temu, da je bilo moje telo večje, kot bi si želela oziroma kot je družba govorila, da bi moralo biti, to sploh ni bilo pomembno,« je povedala. Svoje telo je začela dojemati bolj nevtralno in ga manj kritizirati.

Prelepi, da bi bili resnični

Kultura primerjanja

Soylemez, ki sam ni naturist, že več let raziskuje stigmo, povezano z naturizmom. Po njegovem lahko popačene predstave o videzu, ki jih ustvarjajo mediji, omilimo tako, da smo »obkroženi z resničnimi telesi, resničnimi ljudmi«.

»Ne gre le za to, da te sprejmejo drugi, ampak da se naučiš sprejemati samega sebe,« pravi.

Nezadovoljstvo z lastnim telesom lahko vodi tudi v izogibanje družabnim situacijam, pretirano telovadbo ali lepotne posege. FOTO: Shutterstock

Podobno meni Marina Rachitskiy, predavateljica psihologije na londonski univerzi Roehampton. Družbena omrežja po njenih besedah ustvarjajo predstavo o tem, kaj je »normalno« in zaželeno, čeprav to pogosto nima veliko skupnega s povprečnim človeškim telesom.

Številne raziskave povezujejo uporabo družbenih omrežij s slabšo telesno samopodobo, tesnobo, občutki sramu in motnjami hranjenja. K primerjanju lahko dodatno prispevajo lepotni filtri in orodja umetne inteligence. Ena od raziskav je pokazala, da se je pri mladostnikih, ki so za tri tedne zmanjšali uporabo družbenih omrežij, izboljšal odnos do lastnega videza in telesne teže.

»Če vidiš povprečna telesa in povprečne ljudi, začneš na novo presojati, kaj je normalno, sprejemljivo in lepo,« pravi Rachitskiy.

Večje zadovoljstvo z življenjem

Povezava med družbeno goloto in telesno samopodobo je še razmeroma slabo raziskana, vendar so prvi rezultati spodbudni.

V eni od raziskav, v kateri je sodelovalo 849 ljudi, so udeleženci naturističnih dejavnosti poročali o večjem zadovoljstvu z življenjem, bolj pozitivni telesni samopodobi in višji samozavesti. V manjši raziskavi pa so ljudje, ki so bili brez oblačil, poročali o večjem sprejemanju svojega telesa in manjši tesnobi zaradi tega, kako jih vidijo drugi.

Helen Berriman, ki se je več kot 20 let spopadala s telesno dismorfijo in je danes predstavnica za ženske pri organizaciji British Naturism, meni, da naturizem deluje tudi kot protiutež kulturi primerjanja.

»Na družbenih omrežjih se ljudje trudijo izgledati na določen način in porabijo ogromno denarja, da bi bili videti dobro. Mi kot naturisti temu na neki način nasprotujemo. Ni vam treba izgledati na določen način. Vsako telo je lepo,« pravi.

Na naturističnih dogodkih je po njenih besedah mogoče videti zelo raznolika telesa – tudi ljudi, ki so preboleli raka, imajo stomo, manjkajočo okončino ali druge telesne posebnosti.

Linda Ashmore, ki se je s slabo telesno samopodobo spopadala že od 12. leta, pravi, da jo je naturizem po številnih zdravstvenih težavah »spremenil«. Ko se je pri 50 letih prvič udeležila naturističnega druženja, se ji je pogovor z drugimi brez oblačil zdel »povsem normalen«.

Neupravičeno slab sloves

Kljub koristim, o katerih poročajo naturisti, ima naturizem še vedno precejšnjo stigmo. Soylemez pravi, da je ta pogosto povezana s predpostavko o spolnosti ter s kulturnimi, verskimi in moralnimi prepričanji.

V Združenem kraljestvu je naturizem zakonit, razen če se nekdo sleče z namenom, da bi druge vznemiril ali šokiral. Priljubljen je tudi v nekaterih drugih evropskih državah, med drugim na Danskem, v Nemčiji, Franciji in Španiji.

Dosedanje raziskave so pokazale malo negativnih posledic naturizma za odrasle ali otroke, vendar Rachitskiy opozarja na pomembno omejitev: v tovrstnih raziskavah pogosto sodelujejo predvsem ljudje, ki imajo do naturizma že pozitiven odnos.

Organizirani naturistični dogodki imajo sicer pravila in varnostne ukrepe, organizacije pa ne morejo nadzorovati obiskovalcev javnih nudističnih površin, kot so plaže.

Naturizem obenem ni zgolj golota, poudarjajo sogovorniki BBC-ja, temveč tudi stik z naravo, občutek skupnosti in manjši poudarek na videzu.