Namigi prireditev: Bizjak, Marinčič, Sevšek Šramel, Služkinji in Uršič

Trio domačih glasbenikov z baročno glasbo, premiera predstave Jeana Geneta in jubilejna razstava mariborske slikarke in pesnice.
Fotografija: Boris Bizjak Foto Arhiv Festival Ljubljana
Odpri galerijo
Boris Bizjak Foto Arhiv Festival Ljubljana

Torek, 28. julija



GLASBA


Boris Bizjak, Domen Marinčič, Tomaž Sevšek Šramel


Viteška dvorana, Križanke, Ljubljana, ob 21. uri

Na račun bodo prišli ljubitelji baročne glasbe, ki jo bodo izvajali Boris Bizjak (flavta traverso), Domen Marinčič (viola da gamba) in Tomaž Sevšek Šramel (čembalo). Na programu bodo Bach, Tartini, Marais in Leclair.

Boris Bizjak je mednarodno prepoznaven slovenski flavtist, ki živi in deluje v Londonu. Ugled si je zgradil kot virtuoz z izjemnim občutkom za glasbeno improvizacijo. Poleg standardnega repertoarja za flavto pa se uveljavlja kot specialist za baročno glasbo z avtentičnimi glasbili. Spremljala ga bosta priznana domača interpreta baročne glasbe, ki se koncertno uveljavljata po vsem svetu. Tomaž Sevšek Šramel je docent za orgle na Akademiji za glasbo Ljubljana, kot organist in čembalist sodeluje z orkestroma Slovenske filharmonije in RTV Slovenija ter z zbori, komornimi zasedbami in znanimi solisti. Domen Marinčič, dolgoletni umetniški vodja Festivala Radovljica, je sodeloval pri snemanju petintridesetih zgoščenk za znane založbe. Kot gostujoči profesor predava na evropskih visokošolskih in na mednarodnih muzikoloških simpozijih.



PREDSTAVA


Jean Genet: Služkinji


Gledališče Koper, Mala dvorana, ob 21. uri

Jean Genet: Služkinji Foto Jaka Varmuž
Jean Genet: Služkinji Foto Jaka Varmuž


Začenja se 27. Primorski poletni festival, ki ga bodo odprli s premierno izvedbo Služkinj v režiji Ivana Lobode. Kot človek z roba in večkrat obsojeni kriminalec, ki je spremenil način življenja in postal pisatelj, dramatik, pesnik, esejist in politični aktivist, je Jean Genet (1910–1986) navdih za svoja dela črpal iz sveta, ki ga je najbolje poznal – sveta ulice in podzemlja.

V tem svetu je našel tudi navdih za sestri Claire in Solange, protagonistki njegovega dramskega prvenca in zagotovo njegove največkrat uprizarjane igre Služkinji (Les Bonnes, 1946). V njej se sestri, ki služita pri Gospe, svojemu življenju upirata z (na prvi pogled nedolžno) igro pretvarjanja, v kateri se izmenjujeta v vlogah služkinje in gospodarice ter se opajata z njeno pozicijo moči; kar vodi v simbolno (in morda tudi resnično) smrt služkinje – Gospe. Igralska zasedba: Mak Tepšić, Blaž Popovski in Igor Štamulak.



RAZSTAVA


Mira Uršič: Jubilejna razstava


Galerija IJS, Institut Jožef Stefan, Ljubljana, ob 10. uri

Mira Uršič: Avtoportret z večnim ognjem, olje na platnu, 55,5 cm x 35 cm, 1980 Foto Mira Uršič
Mira Uršič: Avtoportret z večnim ognjem, olje na platnu, 55,5 cm x 35 cm, 1980 Foto Mira Uršič


Od včeraj je v Galeriji IJS na ogled jubilejna razstava mariborske slikarke in pesnice Mire Uršič in bo na ogled do 2. septembra. Mira Uršič se likovno in tudi z besedami sprehaja skozi zgodovino umetnosti in vseh družbenih dogajanj ter lastno poetiko vzporeja s preteklimi in sedanjimi stanji naše družbe. Vse skupaj prekvasi v novih kontekstih, ki nas osupnejo.

Privzema, citira in komentira vse, kar jo vznemiri, uporablja klasične slikarske tehnike, fotografije in kolaže; kot pesnica izbranih besed. Mira Uršič je na slovenski likovni sceni povsem samosvoja umetnica.

Komentarji: