Namigi prireditev: Devica Orleanska, Bobri, 2001: Odiseja v vesolju

Premiera opere Devica Orleanska, začenja se 12. festival za otroke in mladino, v kinu pa legendarni znanstveno-fantastični film Stanleyja Kubricka.

Objavljeno
18. januar 2020 10.30
Posodobljeno
18. januar 2020 10.30
Devica Orleanska Foto Darja Stravs Tisu Delo
R. L. Deloskop
R. L. Deloskop

Sobota, 18. januarja


OPERA

Devica Orleanska

SNG Opera in balet, Ljubljana, ob 19.30


“Četudi ta opera ne bo sprejeta kot umetnina, zame bo,” je v pismu svojemu bratu Modestu zapisal Peter Iljič. Samosvoja operna stvaritev Devica Orleanska (1881, St. Petersburg), napisana v slogu vélike francoske opere, je skladateljevo peto operno delo in hkrati prvo, ki je bilo izvedeno zunaj meja njegove domovine ‒ v Pragi leta 1882. V njej se psevdozgodovinsko ozadje zgodbe o usodi francoske heroine iz 15. stoletja prepleta z mešanico veličastnega razkošja in melodramatičnih pasaž. Partitura za tipični romantični orkester, kombinacija francoskega in nemškega sloga ter sodobne ruske koncertne glasbe, je zrcalila tudi skladateljevo vizijo, da mora biti glasba opernega dela všeč širokemu krogu ljudi. Libreto se naslanja na snov iz istoimenskega Schillerjevega dramskega besedila iz leta 1801 pa tudi na številne druge vire iz sveta umetnosti in na biografska dela.

Režiser predstave je Frank Van Laecke, ki je na odru Opere v minulih sezonah režiral uspešni predstavi Katja Kabanova in Lucia di Lammermoor, glasbeno vodstvo predstave pa so zaupali Simonu Krečiču.

Solisti: Nuška Drašček Rojko, Jelena Končar k. g., David Jagodic k. g., Jure Kušar, Edvard Strah, Urška Arlič Gololičič, Maja Krevs k. g., Jiří Rajniš k. g., Darko Vidic k. g., Ivan Andres Arnšek, Lucas Somoza Osterc k. g., Luka Ortar k. g., Robert Vrčon, Andrej Debevec, Dejan Maksimilijan Vrbančič, Janko Volčanšek k. g., Zoran Potočan


ZA OTROKE

 

12. festival Bobri


Različna prizorišča, Ljubljana, Domžale, Sežana, do 8. februarja

image
Miha Fras Bobri: Obuti maček  Foto Miha Fras


V Ljubljano že tradicionalno kmalu po novem letu pridejo Bobri, Ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje, ki s svojim programom razveseli predvsem otroke in mladino. Med številnimi raznolikimi dogodki lahko prav vsakdo najde nekaj zase. Program festivala se bo tokrat vil okoli vprašanja povezanosti med umetnostjo ter tehnologijo in znanostjo. Kako lahko vplivajo druga na drugo? Kakšne spremembe so zaradi razvoja tehnologije in znanosti nastale v umetnosti (razvoj filma, gledališča, plesa, glasbe, likovne umetnosti, tiska knjig ...)? Razkrival bo, kako so lahko znanstvena odkritja predstavljena v umetniških delih. Program bodo sestavljali gledališke, filmske, glasbene in plesne predstave, vodeni ogledi razstav, delavnice in druge dejavnosti, ki jih za otroke in mlade pripravljajo številne vladne in nevladne ustanove ter posamezniki, ki delujejo v Ljubljani in širše. Obiskovalci se jih bodo lahko udeležili tako v Ljubljani kakor v Domžalah in Sežani.

Festival bodo danes odprli v Slovenskem mladinskem gledališču, in sicer z družinskim mijauziklom Obuti maček v režiji Vita Tauferja ob 17. uri, v nedeljo pa bo v Stari elektrarni ob 10. uri plesna predstava Sanje Tropp Frühwald Sinovi.



FILM
 

2001: Odiseja v vesolju


Cankarjev dom, Linhartova dvorana, Ljubljana, sobota, ob 19. uri

image
2001: Odiseja v vesolju Foto Arhiv Cd


V okviru tematskega festivala Slovenija 2050 bodo tokrat predvajali enega najlegendarnejših filmov vseh časov, 2001: Odiseja v vesolju Stanleyja Kubricka, o katerem Simon Popek, vodja filmskega programa Cankarjevega doma, pravi, da ga je treba gledati na velikem platnu, ker je prelomen, mitski znanstvenofantastični film, ki še petdeset let po nastanku navdihuje ustvarjalce in je konec šestdesetih let pravilno napovedal številne tehnične inovacije, ki so se pozneje uresničile.

Prav tako je vizualno osupljiv tudi brez pretiranih posebnih efektov, kakršne poznamo danes. Gre tudi za edinstveno zvočno in glasbeno izkušnjo in morda se boste prvič zavedeli, kako grozljiva je (v kinu) tišina. Vsebuje pa tudi najbolj znamenit montažni rez v zgodovini filma, ki gledalca iz prazgodovine prestavi v daljno prihodnost.