Namigi prireditev: Miles Okazaki, Marinka Štern in stari rockerji v P74

Koncert v okviru Cankarjevih torkov bo pripadel Newyorčanu, ki je dela Theloniousa Monka priredil za kitaro, v Slogiju bo srečanje s prejemnico Borštnikovega prstana, v P74 pa se bodo vrnili v čas festivala RIO.

Objavljeno
05. november 2019 08.00
Posodobljeno
05. november 2019 08.00
Miles Okazaki. FOTO: Dimitri Louis
V. U.,
V. U.,

Torek, 5. novembra


GLASBA
 

Miles Okazaki


Klub Cankarjevega doma, Ljubljana, ob 20. uri.

Tokratni jazzovski večer v okviru Cankarjevih torkov bo pripadel Newyorčanu Milesu Okazakiju, ki je glasbeno javnost presenetil z izdajo celotnega dela legendarnega ameriškega pianista Theloniousa Monka (1917–1982) v priredbi za kitaro, kar ga je, kot zapišejo v CD, izstrelilo med vodilne svetovne jazzovske kitariste. Naslov albuma je Work: The Complete Compositions of Thelonious Monk, objavil ga je lani, priredbe del Monka, ki je slovel po edinstveni improvizacijski tehniki in je danes za Dukom Ellingtonom drugi na lestvici skladateljev, katerih dela še vedno najbolj snemajo – ustvaril jih je le 70 –, pa bodo tudi v njegovem nocojšnjem programu.

Tudi Okazaki je – ob tem, da je kitarist – skladatelj, ki glasbeno ustvarjanje usklajuje z učenjem jazz kitare na Univerzi Michigan v mestu Ann Arbor in drugod. V njegovi glasbi izpostavljajo akcent na ritmičnih konceptih improvizacije, kompoziciji in glasbeni teoriji. V New Yorku deluje od leta 1997, pred štirimi leti je objavil prvo knjigo Fundamentals of Guitar.

GLEDALIŠČE
 

Pogovor s prejemnico Borštnikovega prstana Marinko Štern


Slovenski gledališki inštitut (SLOGI), Ljubljana, ob 18. uri.

image
Marinka Štern. FOTO: Tadej Regent/Delo


Igralec ni nekdo, ki igra nekoga drugega, je prepričana Marinka Štern, zadnja v dolgi vrsti slovenskih mojstric in mojstrov odrske igre, ki so si lahko nadeli Borštnikov prstan. »Pravzaprav igraš samega sebe, iz svojih izkušenj,« je prepričana. Njena kariera je trdno povezana s Slovenskim mladinskim gledališčem.

Po študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo se je že leta 1975 zaposlila v tem teatru in mu ostala zvesta do upokojitve, občasno pa je ustvarjala tudi v drugih gledališčih. V Gleju na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta leta, pred prstanom si je s soigralkami že za igro v Jaslicah avtorja Zdravka Duše in režiserja Vinka Möderndorferja leta 1981 prislužila Borštnikovo diplomo. Današnji pogovor z njo bo vodila teatrologinja Ana Perne iz Slovenskega gledališkega inštituta.

RAZSTAVA
 

RIO – Begnagrad, Srp, D'Pravda


Galerija P74, Ljubljana, ob 19. uri (do 24. 11.)

image
Igor Muševič, Bogo Pečnikar, Vlado Špindler in Bratko Bibič, člani zasedbe Begnagrad leta 1077 v Novem Sadu. FOTO: Arhiv P74


Šišensko galerijo bo zasedel nekonformistični rock izpred desetletij. Razstavni projekt RIO napovedujejo kot poklon času alternativne kulture 70. in zgodnjih 80. let prejšnjega stoletja, o kateri ostajajo prepričani, da še ni doživela pozornosti, kakršno bi morala, čeprav rock glasba v nekdanji Jugoslaviji ni dosegla takšnega subverzivnega underground statusa, kakršnega si je izboril punk. V P74 bodo predstavili tri nekonformistične skupine, ki so vzniknile in delovale v drugi polovici sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Člani skupine Begnagrad so se predstavljali kot avtentični ljudski glasbeniki, D’Pravda je izpostavljala socialno usmerjenost in model gverilskega agit-prop gledališča, Srp je osciliral med različnimi glasbenimi konteksti in žanri od jazza, punka do sodobne eksperimentalne in klasične glasbe. Na fotografiji Begnagrad leta 1977 v Novem Sadu.