Namigi prireditev: Radovljica, Rok Zalokar in Pavlič/Erič/Čoh/Bratuš

Petek, 7. avgusta

GLASBA

Festival Radovljica

Več prizorišč, Radovljica, ob 20. uri

38. Festival Radovljica 2020 bo potekal med 7. in 23. avgustom. Repertoar sega od najzgodnejšega zapisanega večglasja do Chopina in Liszta. Šest sporedov bo na festivalu doživelo svetovno premiero, pet jih je tako ali drugače povezanih s Slovenijo, štirje so nastali posebej za festival in trije so posvečeni slovenski glasbeni dediščini od 16. do 19. stoletja.

Festival bodo odprli danes, ob 20. uri, na Trgu pred cerkvijo sv. Petra s koncertom slovaške skupine Solamente Naturali s programom Musica Globus. Igrali bodo glasbo Georga Philippa Telemanna in ljudsko glasbo iz slovaških, moravskih, nemških in angleških baročnih rokopisov.



GLASBA
 

Rok Zalokar Trio

Gornji trg, Ljubljana, ob 20.30



Rok Zalokar trio je začel ustvarjati leta 2011, leto kasneje pa so glasbeniki že bili izbranci Klubskega maratona Radia Študent, kjer so se prvič predstavili slovenski publiki. Njihove avtorske kompozicije vključujejo elemente jazza, rocka in klasične glasbe, ki se v improviziranem ustvarjanju prepletajo v hipnotično izkušnjo.

Rok Zalokar je pianist in skladatelj, ki živi med Ljubljano in Rotterdamom. Po osnovnem glasbenem izobraževanju iz klavirja in harmonike se je vpisal na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, smer jazz klavir, svoje šolanje pa nadaljeval na univerzi Codarts v Rotterdamu. Jošt Lampret je po zaključeni izobrazbi na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana nadaljeval študij kontrabasa na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer se še vedno izobražuje v razredu prof. Zorana Markovića. Žiga Smrdel je mladi bobnar iz Ilirske Bistrice. Njegova glasbena pot se je začela že v zgodnjih najstniških letih z nastopanjem v različnih rock, funk in jazz zasedbah, kot so Kage, Postojnski jazz ansambel in Big Band ŠCPO.



RAZSTAVA
 

Skupinska razstava Pavlič/Erič/Čoh/Bratuš

Galerija Salsaverde, Izola, ob 18. uri



Tokrat hkrati predstavljajo štiri različne smeri, različne kreativne »planete«, ki vsak zase obvladujejo notranjost in zunanjost formata. V likovni refleksiji je mogoče štirikrat videti dolgoletne izkušnje in rešitve, ki se odražajo v njihovih delih. Pri vseh je prisotna izrazna figuralika, ki se postavlja, se vrača in presega meje vsega realnega v zelo osebnem in močnem značaju.

Andrej Pavlič (1957) je imel več kot sto samostojnih razstav. Milan Erič (1956) se ukvarja s slikarstvom, risanim filmom in ilustracijo. Zvonko Čoh (1956) deluje na področju ilustracije, stripa, vizualnih komunikacij, umetniškega animiranega filma in oglaševalskih TV-spotov. Lucijan Bratuš (1949) pa je bil profesor za kaligrafijo in tipografijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Poleg slikarstva in grafike se ukvarja tudi z grafičnim oblikovanjem.