Nanosvet v zelenju univerzitetnega središča

Nova fakulteta za strojništvo: Za zmagovalno arhitekturno rešitev je bila razglašena idejna zasnova biroja Sadar+Vuga.

Objavljeno
04. april 2020 08.00
Posodobljeno
04. april 2020 08.00
Arhitekti so si zamislili štiri ozelenjene atrije in več zelenih teras.
Kako pomembna je raziskovalna dejavnost, se pokaže prav v trenutkih nepričakovane krize, ki v hipu zahteva prave rešitve. Ob izbruhu koronavirusa in vsesplošnem pomanjkanju respiratorjev po svetu so se tudi raziskovalci ljubljanske fakultete za strojništvo dejavno vključili v snovanje slovenskega respiratorja. Toda dekan Mitjan Kalin je že ob lanski stoti obletnici ustanove podaril, da je izobraževanje inženirjev in izvajanje vrhunskih raziskav v spomeniško zaščiteni 80-letni in »novi«, pol stoletja stari stavbi kot znanstvena fantastika. A tudi v teh nemirnih časih vendarle optimistično zrejo v prihodnost – z arhitekturno rešitvijo biroja Sadar+Vuga, ki je zmagala na odprtem natečaju.

Javni natečaj druge faze arhitekturne zasnove nove stavbe je zajemal še umestitev fakultete za farmacijo, vendar za to prve nagrade niso podelili (drugo si delita biroja Atelier arhitekti in Arhitektura Krušec). Natečajna komisija pa se je soglasno strinjala z najustreznejšim arhitekturnim odgovorom na potrebe fakultete za strojništvo.

Rešitev biroja Sadar+Vuga so prepoznali kot »inovativno, atraktivno, prepoznavno, sodobno, a hkrati v celoti funkcionalno in predvsem izvedbeno utemeljeno«. Objekt so opisali kot »naloženo geometrijsko strukturo različnih elementov, posamično prekritih z zelenjem, kot večplastni ambient nežnih funkcionalnih slojev, ki lahko spominjajo na spontano in naključno luščenje skrilavih kamnin«.

image
Zelenje, ki zaznamuje to lokacijo, so vgradili tudi v objekt.


Kaj pomeni poučevati prihodnje inženirje strojništva


Kot je povedal Boštjan Vuga, je arhitekturna zasnova odsev predvsem razmisleka, kaj na fakulteti počnejo danes oziroma kaj pomeni poučevati prihodnje inženirje strojništva. Med drugim so razmišljali, kako mehanika preide v nanotehnologijo, kako naj stavba čim bolj ustreza pomenu nanosveta in kakšno je nanookolje.

Tudi dekan Kalin poudarja, da je strojništvo danes daleč od stereotipne predstave izpred desetletja. »Je izrazito interdisciplinarno, naše raziskave obsegajo od najbolj temeljnih nano- in mikrofizikalno-kemijskih študij do laserskih, robotskih, krmilnih in elektronsko-mehanskih sistemov, naprednih mehatronskih ter informacijskih in računalniških raziskav, pa tudi velikih proizvodnih strojev in energetskih sistemov za potrebe industrije. Zato je zagotovitev primernih laboratorijev in prostorov za tako širok nabor tehničnih področij nujno za dolgoročni razvoj slovenskega strojništva in slovenske industrije,« je za Delo dejal Kalin.

​Zdaj je vse to zelo oteženo. Samo zaradi prostorske stiske dejavnost fakultete izvajajo kar na osmih lokacijah po Ljubljani, razdrobljenost in nepovezanost posameznih kateder in laboratorijev izrazito zavirata delo, čas izgubljajo tudi študenti, ki se na vaje selijo po lokacijah.

Stavbe, v katerih delujejo, so bile zgrajene v 30., 50. in 70. letih prejšnjega stoletja in niso potresno varne, zaradi nenehnih tresljajev prometa ob Aškerčevi cesti med drugim ne morejo uporabljati preciznih laboratorijskih naprav, v najmlajši stavbi iz leta 1972 pa za nove laboratorije sploh nimajo več prostora.

Profesorji in asistenti – fakulteta zaposluje skoraj 400 ljudi – se gnetejo v kabinetih, veliko raziskovalcev ima delovno mesto kar v laboratoriju, kjer je stalen prehod študentov in drugih raziskovalcev, miru pa nobenega. Ker jim primanjkuje prostora, morajo včasih ob nakupu novega stroja še uporabnega starega celo zavreči, namesto da bi ga uporabljali študenti, predavalnica z dvesto sedeži pa nima ne oken ne prezračevanja, je težave naštel Kalin.
 

Orjaški volumen v obliki križno naloženih plošč


Nekaj povsem drugega obljublja novo delovno, raziskovalno in predvsem študijsko okolje v zelenju univerzitetnega središča ob fakultetah za računalništvo in kemijo pri zelenem obroču PST in v neposredni bližini tehnološkega parka na Brdu. Čeprav nova stavba, ki so jo zasnovali arhitekti Sadar+Vuga, v sebi skriva obsežen program in vsebino, ne deluje kot orjaški volumen, saj je zasnovana kot dinamična struktura horizontalnih ravnin, kot struktura križno naloženih plošč različnih velikosti.

image
Terasaste križno postavljene lamele proti jugu in jugozahodu omogočajo tudi senčenje.


Te omogočajo zvezno prehajanje zelenega prostora ob PST prek atrijev in zelenih teras proti stavbam sosednjih fakultet, plošče pa med drugim zagotavljajo optimalno naravno osvetljenost prostorov. Naložene so tako, da proti jugu in jugozahodu tudi senčijo, ščitijo pred dežjem in ustvarjajo mikroambiente na prehodu med zunanjostjo in notranjostjo.

Fakulteta bo imela knjižnico s čitalnico, menzo s kuhinjo, telovadnico oziroma prostor za vadbo ter skupne prostore.


​Optimalno osvetljenost prostorov po celotni globini stavbe, četudi je objekt precej širok, so zagotovili še s štirimi velikimi ozelenjenimi atriji, vrtovi s travo, nizkimi drevesi in grmovjem. Nanje se navezujejo skupni prostori v pedagoškem delu in delovni v laboratorijskem delu. Ker so terase pohodne, imajo študenti in profesorji omogočen neposreden stik z zelenimi površinami. Stavba se ponaša z velikimi steklenimi površinami, ki bodo v kombinaciji z betonom po prepričanju avtorjev zasnove še čez desetletja delovale sveže in aktualno.

Nova stavba fakultete za strojništvo


Naročnik: Univerza v Ljubljani
Bruto etažna površina: 27.168 m2
Zazidalna površina: 10.230 m2
Urbanistična in arhitekturna zasnova: Sadar+Vuga arhitekti
Krajinska arhitektura: Bruto (Matej Kučina, Nika Čufer)
Predvidena vrednost investicije: 48 milijonov evrov

 

Delitev na pedagoški in laboratorijski del


Stavba je po programu enostavno organizirana. Deli se na pedagoški in laboratorijski del, vmes, v pritličju, pa je osrednji poljavni prostor fakultete – pasaža, ki povezuje zahodni in vzhodni trg. Zahodni trg je skupen s predvideno novo fakulteto za farmacijo, vzhodni se povezuje s sedanjim trgom med fakultetama za kemijo in računalništvo.

image
Arhitekti pasažo opisujejo kot najbolj privlačen prostor v stavbi, hkrati je prostor srečevanja, druženja, izmenjave idej, prostor, ki bo zaradi nenehnega dogajanja gotovo tudi najbolj živahen.


Pasaža, ki se dviga tudi vertikalno po nadstropjih, je komunikacijski in delitveni prostor med laboratoriji, delovnimi prostori, predavalnicami in razredi, v tretjem nadstropju pa se razširi v prostor za posebne dogodke in druženje. Arhitekti pasažo opisujejo kot najbolj privlačen prostor stavbe, hkrati je prostor srečevanja, druženja, izmenjave idej, prostor, ki bo zaradi nenehnega dogajanja gotovo najbolj živahen. Zdaj prostorov za dogodke sploh nimajo, šele prejšnji mesec so iz neprimernega laboratorija lahko uredili manjši prostor za druženje študentov.

V novi fakultetni stavbi je predvidenih sedem predavalnic, petnajst učilnic, sedem računalniških sob in skupno 39 laboratorijskih enot za 19 kateder (laboratorijska enota vsebuje laboratorije in kabinete raziskovalcev). Fakulteta bo imela knjižnico s čitalnico, menzo s kuhinjo, telovadnico oziroma prostor za vadbo ter skupne prostore.

image
Terasaste križno postavljene lamele proti jugu in jugozahodu omogočajo tudi senčenje.


Kot je še dejal dekan, bi bil v novih prostorih tudi aktualni razvoj slovenskega respiratorja veliko hitrejši: »Če bi imeli skupne prostore za projekte, kar predvideva nova fakulteta, bi se tega projekta lahko lotila večja skupina raziskovalcev skupaj. Takoj in zlahka bi se sestali in delali skupaj, kar bi povečalo učinkovitost in kakovost rešitev.



Zdaj nimamo niti približne možnosti za tako učinkovito delo in se ga lotevamo parcialno, po posameznih sobicah in laboratorijih, kar otežuje skupno delo, viharjenje idej ... Vse to bi na novi lokaciji zlahka dosegli.« Kot so še povedali v biroju Sadar+Vuga, se bo projektiranje v biroju nadaljevalo konec prihodnjega meseca.