Neplodnost je tudi žalovanje za prihodnostjo, ki je morda ne bo

Težave z zanositvijo ne zaznamujejo le telesa, temveč posežejo v samopodobo, partnerski odnos in predstavo o prihodnosti. Estera G. Puh, magistrica socialnega dela in specializantka psihoterapije, je to izkusila tudi sama: njena pot do materinstva je trajala pet let, o njej pa je sprva anonimno pisala na profilu Mamina zgodba.

V intervjuju za Onaplus.si opozarja, da je velik del neplodnosti žalovanje – ne le ob neuspešnem postopku ali splavu, ampak tudi za življenjem, za katerega je človek verjel, da ga bo živel. Ženske pogosto izgubijo zaupanje v telo, občutkom razočaranja, zavisti in žalosti pa se pridružita še sram in krivda.

Preizkušnja lahko razkrije tudi razlike med partnerjema: eden potrebuje pogovor, drugi tišino. Noben odziv ni napačen, nevarno pa je, ko partnerjevo ravnanje razumemo kot dokaz, da mu ni dovolj mar. Okolica želi pomagati, a dobronamerni nasveti pogosto še poglobijo osamljenost. Včasih največ pomeni preprosto priznanje: »Res ne vem, kaj naj rečem. Ampak tukaj sem.« Celoten intervju o neplodnosti, postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, darovanih spolnih celicah, posvojitvi in različnih poteh v starševstvo preberite na Onaplus.si.