Odkar je na rednem pregledu zdravnik Jošihideju Sugi dejal, da je 77 kilogramov telesne teže preveč za njegovih 170 centimetrov višine, ta vsako jutro, preden se odpravi na 40-minutni sprehod, naredi sto počepov. Potem odide na uradni zajtrk, se med kosilom pogovori s kolegi in udeleži dveh uradnih večerij, po vrnitvi v apartma, ki mu ga je dal na voljo parlament, pa ponovi rutino. Še sto počepov.
Dvainsedemdesetletni Suga je generalni sekretar japonske vlade, ki bo najverjetneje postal premier. Medtem ko se japonski mediji od
Šinza Abeja, ki je prejšnji petek odstopil, poslavljajo z različnimi mnenji, v katerih so skoraj enakomerno razporejeni njegovi uspehi in neizpolnjene obljube, javnost s spoštovanjem in naklonjenostjo pričakuje moža, ki je v 2300 dneh na tej nehvaležni dolžnosti dobil vzdevek »Mr. Fixit«, torej »tisti, ki odpravi vse napake«.
Jošihide Suga je sin skromnih pridelovalcev jagod iz prefekture Akita.
Vse, kar je v življenju dosegel, si je prislužil s trdim delom.
S palačinkami se posladka od trikrat do štirikrat na teden.
Suga je politik ljudstva, a ni populist. Je zelo bogat (ocenjujejo, da je njegovo premoženje vredno okoli pet milijonov dolarjev), a ga ne spremljajo finančni škandali. Je konservativen, a odprt za reforme. In kar je morda najpomembneje: Suga je že dokazal, da zna posredovati med včasih sprtimi stranmi, in to tako v svoji Liberalnodemokratski stranki (LDP) kot med pogajalci na svetovnem političnem prizorišču.
Zgolj elita brez članstva
Japonska je parlamentarna monarhija, in čeprav ni mogoče reči, da se država vzhajajočega sonca po drugi svetovni vojni ni razvila v pravo demokracijo, je tam LDP na oblasti skoraj ves čas, odkar je bila leta 1955 ustanovljena. Samo dvakrat je za kratek čas (1993–1994 in 2009–2012) večino v dietu (parlament), s tem pa tudi vlado, prepustila levo usmerjenim koalicijam, tako da je do zdaj v praksi ohranila tisto, kar se imenuje »sistem ene stranke in pol«. Opozicija sicer ni zanemarljiva, vendar se nobeni od številnih strank na japonskem političnem prizorišču ni uspelo okrepiti do statusa enakopravne tekmice LDP. Tako večji del političnih sporov poteka med frakcijami največje stranke, med katerimi so razlike pogosto večje, kot bi bile med najbolj oddaljenimi ideološkimi nasprotniki. V številnih političnih organizacijah so klike, bloki in klani nekaj običajnega, a v LDP so frakcije institucionalizirane. Ko je največja med njimi v torek podprla Sugo kot kandidata za novega predsednika stranke, nato pa ji je glede tega sledilo nekaj drugih frakcij, je bila s tem opravljena večina procesa izbire Abejevega naslednika na čelu LDP.
LDP je hkrati sporočila, da bo za njenega predsednika glasovalo zgolj 394 zakonodajalcev iz obeh domov parlamenta in 141 predstavnikov vladajoče stranke iz prefektur po državi. Torej bo o Abejevem nasledniku odločala zgolj elita brez udeležbe več kot milijona članov LDP. Dieto bo nato 16. septembra glasoval o tem, komu bo pripadel ostanek Abejevega mandata na funkciji premiera. Ker ima LDP prepričljivo večino, ni pričakovati presenečenj. Suga bo skoraj gotovo naslednik moža, čigar desna roka je bil skoraj osem let.
Prav tako od dosedanjega Abejevega adjutanta ni pričakovati velikih političnih presenečenj. Napovedal je, da bo nadaljeval »abenomiko« – zasnovo gospodarskega okrevanja, ohranil bo tudi zunanjepolitične smernice, ki mu jih zapušča predhodnik.
40 minut po dežju ali snegu
Toda na japonskem političnem prizorišču se bo pojavil nenavaden igralec že zato, ker je Suga sin skromnih pridelovalcev jagod iz prefekture Akita – v nasprotju z večino pripadnikov strankarske elite, katerih očetje ali dedje so bili visoki funkcionarji ali, kot je to v primeru Abeja, celo premieri. Sugovi starši so s polja prihajali domov ob zori, ko je on vstajal, in od njih se je naučil, kaj pomeni trdo delo pa tudi potrpežljivo čakanje na pridelek kot nagrado za trud. Vse, kar je v življenju dosegel, si je prislužil s trdim delom. Ko je izbiral univerzo, na kateri bo študiral, je bila edina sprejemljiva opcija Hosei, in to zato, ker je bila najcenejša, a je moral ponoči kljub temu delati, da je lahko plačal šolnino.
Potrpežljivo je izgubljal kilograme – kar 14 v štirih mesecih. Suga ne pije alkohola. A 'mož, ki lahko zdrži vse' (kar dobesedno pomeni beseda
nindža), se ne more upreti eni ljubezni – ljubezni do palačink. Z njimi se posladka od trikrat do štirikrat na teden in včasih je prav jezen nase, ker se ni mogel zadržati. A nato znova vstane ob petih zjutraj in naredi sto počepov. Med 40-minutno hojo po dežju ali snegu že razmišlja o dnevnem dogajanju. Tako se začne dan moža, ki bo v kratkem postal japonski premier.
