Océna

Ocene pogosto povezujemo s šolo. Znanje, ki ga je treba usvojiti, se pač vrednoti z ocenami in tem – vsaj zaenkrat – ni mogoče ubežati. Vztrajno nas spremljajo v osnovni in srednji šoli in še naprej na fakulteti. Tudi ko se človek prebije skozi izobraževalni sistem in se zaposli, ocene ne izginejo, le da se v službah ocenjuje kakovost dela na splošno in ne znanje pri posameznih predmetih.

Z ocenami se v teh tednih še posebej ukvarjajo učenci in dijaki, ki zaključujejo osnovno in srednjo šolo in poskušajo ugotoviti, katere ocene bi jim v kombinaciji z izkupičkom NPZ ali mature še omogočile vpis na želeno srednjo šolo ali fakulteto. Tistim, ki se še vedno niso odločili, kam bi se vpisali, ni več ostalo prav veliko časa.

Spremembe za maturante, o katerih redko kdo kaj ve

Seveda pa učenci niso edini, ki lahko dobijo oceno. Oceno lahko dobi marsikaj, na primer zdravstveni sistem, med ali turistična namestitev. Tudi država ni izjema, ta lahko dobi bonitetno oceno. V Pravnem terminološkem slovarju izvemo, da gre za 'kazalnik, ki opisuje plačilno sposobnost subjekta', termin pa je s področja ekonomije.

Pred nekaj dnevi nas je razveselila novica, da je mednarodna bonitetna agencija Moody's Sloveniji zvišala bonitetno oceno iz A3 pozitivno v A2 stabilno. Višjo oceno si je Slovenija prislužila z uspešno izvedbo pokojninske reforme, močnimi institucijami in robustno gospodarsko rastjo. Med tveganji pa je agencija izpostavila pomanjkanje delovne sile in navezanost na evropsko avtomobilsko industrijo, ki je že nekaj let v krizi. Vse torej ni rožnato, kljub temu bi zvišanje bonitetne ocene v šoli prav gotovo dobilo petico ... ali pa vsaj plusek.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Mojca Žagar Karer.