Do 16. oktobra v okviru kampanje Človek, čuvaj svoje mesto Mestna občina Ljubljana izvaja akcijo deljenja vrečk za pasje iztrebke. Med akcijo inšpektorji skupaj s promotorkami ozaveščajo meščane in meščanke o tem, da je treba iztrebke pobirati in pse imeti na povodcu.

Odlok o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin namreč določa, da mora skrbnik živali takoj odstraniti iztrebke z občinske ceste ali javnih površin. V primeru kršitve je predpisana kazen v višini 100 evrov.

Visoke kazni za pse brez povodca in nečipirane mačke

Kot smo že pisali, je v Ljubljani 25.925 registriranih psov, tega štirinožnega prijatelja ima tako skoraj vsak deseti Ljubljančan. Mestna občina je od leta 2007 odprla šest pasjih parkov. Najdemo jih ob Vilharjevi ulici, v Štepanjskem naselju, v Kosezah ob koseških blokih na Ulici bratov Učakar, v Šmartinskem parku, za garažami na Clevelandski ulici in na bregovih Ljubljanice med Štepanjskim naseljem in Fužinami. Kot pravijo na občini, je zanje značilno, da so ograjeni, v njih so klopi za lastnike in posebni koši za pasje iztrebke. Tovrstni parki so namenjeni temu, da se psi svobodno gibajo, medtem ko jih morajo lastniki zunaj ograjenih parkov imeti na povodcu. Kazen za spuščene pse (zunaj parkov) znaša od 200 do 400 evrov.

Evidence ne vodijo, pritožbe pa so

Akcija ozaveščanja o pobiranju iztrebkov je zagotovo dobrodošla, saj je po izkušnjah meščanov nepobiranje neredka praksa. Evidence o tem, koliko kazni je mestni inšpektorat že izrekel, na občini ne vodijo, dobijo pa, kot so nam sporočili, nekaj pritožb zaradi nepobiranja iztrebkov psov na funkcionalnih zemljiščih večstanovanjskih stavb, in sicer na zelenicah, v okolici stavb ali pred vhodi v bloke. »Lastniki psa pa naj bi na opozorila zaradi nepobiranja iztrebkov reagirali žaljivo oziroma agresivno,« pravijo na občini.

Skoraj vsak deseti Ljubljančan ima psa. FOTO: Dejan Javornik

Pojasnjujejo, da inšpektorat MOL lahko ukrepa le, če gre za občinsko cesto ali javno zeleno površino, ne more pa ukrepati, če ljudje ne pobirajo iztrebkov psov na parcelah, ki so v zasebni lasti. Imajo pa lastniki oziroma solastniki parcele v zasebni lasti možnost poklicati policijo, ki ugotovi identiteto lastnika psa, ter zoper njega nato sprožiti ustrezne civilnopravne postopke pred pristojnim sodiščem, hkrati pa predlagati policiji ob prihodu uvedbo prekrškovnega postopka zaradi nedostojnega oziroma žaljivega vedenja.

Akcija Človek, čuvaj svoje mesto poteka od leta 2015, znotraj nje pa z različnimi projekti poudarjajo pomen spoštovanja skupnega javnega prostora. V projektu deljenja vrečk za iztrebke bodo v osmih četrtnih skupnostih (Šentvid, Posavje, Črnuče, Dravlje, Jarše, Sostro, Moste, Polje) ob različnih dnevih vrečke delili med 16. in 18. uro.

Lastniki psov naj bodo pozorni tudi na uriniranje

Zlasti v gosto poseljenih naseljih in samem centru mesta, kjer psi potrebujejo nekoliko daljši sprehod do zelene površine, je pogosta težava tudi uriniranje po fasadah. Pasji urin škodi tudi drevesom, na kar so leta 2022 v okviru omenjene kampanje opozarjali s sloganom Drevesa naj pijejo le vodo.

Psi zelo pogosto pojedo iztrebek drugega psa, kar resno ogroža njihovo zdravje. FOTO: Shutterstock

Problem nepobranih pasjih iztrebkov sovpada s tem, da je v Ljubljani v zadnjih letih zraslo veliko novih stanovanjskih blokov, gradijo se nove ceste, prebivalcev in prometa je vedno več, kar vzbuja občutek, da primanjkuje zelenih površin. A na občini odgovarjajo, da ni tako. »Ljubljana je leta 2016 prejela naziv zelena prestolnica Evrope. Evropska komisija je ob obrazložitvi nagrade poudarila, da smo v najkrajšem času izvedli največ sprememb. Prav tako smo šest let zapored prejemniki priznanja mesto dreves oziroma Tree cities of the world, ki ga podeljujeta Fundacija Arbor Day in Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). To je pomembna in priznana pobuda, ki ne podeljuje priznanj neutemeljeno, temveč na podlagi prijav, izpolnjenih obrazcev in ustreznih dokazov upravičenosti 'zelenega' naziva. Kontinuiteta podeljevanja tega naziva Ljubljani priča o tem, da lahko Ljubljana še vedno nosi naziv zelena prestolnica. Leta 2021 je bila izbrana za najboljšo zeleno prestolnico Evrope med dvajsetimi zelenimi prestolnicami. Kar 75 odstotkov površine je zelene, ta delež pa si želimo povečati na 76 odstotkov, od tega se gozd razprostira na okoli 40 odstotkih površine MOL. Imamo kar 560 kvadratnih metrov zelenih površin na prebivalca oziroma 542 kvadratnih metrov javnih zelenih površin na prebivalca,« pojasnjujejo na občini in dodajajo, da ima kar 20 odstotkov celotne površine mesta status zavarovane ali varovane narave.

Ljubljana pa ima seveda še več kot 30-kilometrski zeleni obroč okoli Ljubljane – POT in štiri krajinske parke.

Torej je v prestolnici več kot dovolj prostora za sprehajanje psov, kjer pa je pobiranje njihovih iztrebkov seveda prav tako obvezno.