Vse najboljše, legenda!

Konec tedna svoj častitljivi jubilej praznuje gospod Janez Mejač. Baletni plesalec in eden vodilnih stebrov v slovenskem baletnem prostoru, režiser, koreograf, plesni učitelj in umetniški vodja, močno vpet in prepoznaven tudi na nekdanjih jugoslovanskih tleh. V svoji karieri je oblikoval kar 84 solističnih baletnih vlog in postavil približno sto koreografij v operi ter različnih dramskih gledališčih. Sodeloval je z mnogimi domačimi in tujimi koreografi in plesalci. Za življenjsko delo je leta 2018 prejel Prešernovo nagrado.

Imena so se spreminjala, balet je ostal

Ob praznovanju predstavlja tudi imenitno – plesno predstavo, prelito na papir – avtobiografijo Od blata do baleta. Življenjska pot dečka iz Mokronoga, od pastirja do princa odrskih desk. Baletni gib je postal njegov jezik. Ta je oblikoval prostor, oder. In oder je oblikoval njega. Nežno in hkrati neusmiljeno.

Bogata, štiri desetletja trajajoča baletna kariera od Ljubljane do Cannesa, prepletena z najvidnejšimi umetniki tedanjega časa, in prerez slovenskega baletnega ustvarjanja v drugi polovici prejšnjega stoletja. Vzporedno z glamurjem se vije tanka intimna nit o ljubeznih, izzivih in trpkih življenjskih preizkušnjah, a tudi o neusahljivi volji, vztrajnosti, talentu in ustvarjalnem navdihu. Duhovita in pristna izpoved umetnika in človeka, ki je v mladosti sledil sanjam o svobodi giba, danes pa sanja o svobodi duha.

»Devetdeset let je že lepa številka, a zame je to predvsem praznik spomina na določene čase in baletne plesalce, moje kolege, ki jih ni več. Na slovesnosti v ljubljanski Operi jih bom poimenoval, ker si zaslužijo spomin, to so veliki umetniki. Nosimo jih v spominu in nosimo jih v srcu,« pove Janez Mejač, vselej radosten gospod. Vsak dan pride peš na kavico in se še vedno, z deško lahkotnostjo, zavrti v elegantni baletni figuri.

Vse, vse najboljše, legenda!