Odkritje gverilskih arheologov na Krasu med sedmimi naj odkritji leta

Odkritje slovenskih arheologov je spletni portal history.com uvrstil med sedem najpomembnejših arheoloških odkritij letošnjega leta. Portal history.com je namenjen popularizaciji zgodovine, arheologije in znanost.

Krasu meljemo kosti in mu s tem brišemo preteklost

Slovenska arheologa Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in Tomaž Fabec sta na Krasu odkrila dolge kamnite strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. 

Odkritje, o katerem sta napisala članek za ugledno znanstveno revijo Proceedings of the National Academy of Sciences, spreminja razumevanje evropske prazgodovine. Pokazalo je namreč, da so lovske skupnosti ustvarjale monumentalne krajinske strukture, ki so zahtevale odlično poznavanje prostora, zapleteno organizacijo, natančno načrtovanje in upravljanje sezonskih presežkov mesa.

Portal je odkritje slovenskih raziskovalcev uvrstil na šesto mesto med sedmimi najpomembnejšimi letošnjimi arheološkimi odkritji. Kot je za Delo povedal Dimitrij Mlekuž Vrhovnik, »tovrstni seznami niso merilo znanstvene odličnosti v strogem pomenu besede, temveč bolj barometer domišljije širše javnosti. Ne izpostavljajo namreč metodoloških prebojev ali teoretskih inovacij, ampak najdbe, ki se dobro berejo kot zgodbe.«

Pasti, ki sta jih odkrila s kolegom arheologom, sodijo po njegovem mnenju prav v to kategorijo. »Ne zato, ker bi bile senzacionalistične, temveč ker odpirajo pogled v drugačno preteklost od tiste, ki jo običajno poznamo in pričakujemo: lov kot kolektivni podvig, megakonstrukcije v krajini, dolgoročno načrtovanje, sodelovanje več skupin in verjetno tudi gostije kot del družbene dinamike. To je preteklost, ki je hkrati zelo tuja in presenetljivo razumljiva sodobnemu bralcu,« je po objavi na portalu povedal arheolog. 

Dodal je, da je pomembno tudi, da se to odkritje pojavi v pravem trenutku: »Podobne strukture in prakse danes prepoznavamo na različnih koncih sveta, v Andih, v Severni Ameriki, na Bližnjem vzhodu. V tem kontekstu naše najdbe ne delujejo več kot lokalna posebnost, temveč kot del širše, skoraj globalne zgodovine človeškega delovanja v krajini. Prav ta vzorec, ponavljanje podobnih rešitev v zelo različnih okoljih, ljudi močno pritegne: omogoča jim, da se povežejo s preteklostjo kot nečim skupnim, ne kot nizom izoliranih čudes.« Gre torej za zgodbo, je dejal, ki lovi človeško domišljijo. 

Od grobnic do mumij in odtisa palca

Na prvo mesto so postavili odkritje doslej neznane grobnice faraona Thutmoza II. v egiptovski Dolini kraljev. Thutmoz II. je vladal pred približno 3500 leti. V grobnici so na stenah narisani verski prizori, gre pa za prvo kraljevo grobnico, ki so jo na tem območju našli po grobnici faraona Tutankamona.

Na drugo mesto so pri history.com uvrstili odkritje jedilnice v Pompejih. Na črno pobarvanih stenah so ohranjene upodobitve prizorov iz mita o trojanski vojni. Najdbo so lani označili za eno od najbolj izjemnih, odkar izvajajo izkopavanja v Pompejih, ki jih je leta 79 povsem uničil izbruh ognjenika Vezuv. Pepel je pod seboj pokopal celotno naselbino, prebivalce in nekaj okoliških naselij.

Dimitrij Mlekuž Vrhovnik na Krasu. FOTO: Blaž Samec/Delo

Odtis neandertalčevega palca, ki so ga našli na kamnu v Španiji, je najstarejši znani odtis prsta, star približno 43.000 let. Odtis je bil narejen z okro. Kot so zapisali pri portalu, odkritje sproža razpravo, ali gre za abstraktno umetnost. Na četrtem mestu med odkritji je grobnica majevskega kralja, ki so jo odkrili v starodavnem mestu Caracol v Belizeju.

V njej so našli japonsko masko iz žada ter druge dragocenosti. Sledi ji odkritje najstarejše mumije na svetu – gre za naravno ali delno umetno ohranjena človeška telesa, ki so jih izsušili z dimom in toploto, ne pa z balzamiranjem kot v Egiptu. Našli so jih v Aziji.

Jeleni, Kras in slovenska arheologa

Na šesto mesto se je, kot rečeno, uvrstilo izjemno odkritje s Krasa. Doslej je za naš evropski prostor veljalo, da so ljudje poznali le lov na posamezne živali, kar je bila gotovo tudi praksa, sploh pri majhnih skupnostih. Vendar pa krajinske strukture, ki sta jih odkrila slovenska arheologa, kažejo, da so lahko sočasno ujeli ogromno število jelenov: 50 ali celo sto. 

Izjemno odkritje gverilskih arheologov na Krasu odstira novo sliko zgodovine

»To so bile ogromne krajinske strukture, pravzaprav arhitektura, ki je bila namenjena temu, da je skupnost lovila črede živali, ki so se premikale čez krajino. Četudi še nimamo neposrednih dokazov, menimo, da gre za črede jelenov, ki so se selile po Krasu. Lovili so jih na posebnih točkah, prelazih, prehodih čez hribe in griče. Strukture so zelo učinkovito umeščene v prostor: živali ženejo v lijak, da se te gibljejo proti končni pasti, kjer padejo čez prepad, v steno, v past,« je za Delo oktobra pojasnil Dimitrij Mlekuž Vrhovnik. S Tomažem Fabcem Kras raziskujeta že dolga leta. 

Na sedmo mesto so pri portalu history.com uvrstili odkritje ogromne ladje, ki so jo našli v pristanišču nekdanje Aleksandrije v Egiptu. Razkošno plovilo iz helenistične dobe je služilo za elitne zabave in praznovanja.