
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Če so pred tridesetimi leti dojenčke in najmlajše otroke zabavali Telebajski (Teletubbies), ena prvih serij, zasnovanih za najmlajše (projekt je vključeval razvojne psihologe in strokovnjake za zgodnje učenje), so zdaj nekaj podobnega postali programi za pse; na televiziji ali internetu. Številni kanali poskrbijo za vse večje število lastnikov hišnih ljubljenčkov, ki jih skrbi, ko svojega ljubljenčka pustijo samega in osamljenega doma. Danes namreč lastniki psov tako kot starši otrok govorijo o ločitveni tesnobi, o tem, da imajo v službi občutek krivde. Da, točno to.
Programi, ustvarjeni s pomočjo strokovnjakov za pasje vedenje, so barvno prilagojeni psom in vsebujejo tri- do šestminutne segmente kot pomoč pri zmanjševanju stresa in dolgčasa, ko so živali same doma. Razvijalci so izhajali iz raziskav o pasjem vidu (omejen barvni spekter, večja občutljivost na gibanje) in sluhu, zato so posnetki tehnično in vsebinsko poenostavljeni.
Psi dejansko gledajo zaslone
Raziskava Veterinarske fakultete Univerze v Wisconsinu (2024) je bila ena prvih sistematičnih analiz, kako se psi dejansko odzivajo na zaslone. Raziskovalci so zbrali podatke več kot 1200 lastnikov psov po svetu in analizirali vedenje psov ob gledanju videov. Ugotovili so, da psi dejansko gledajo zaslone – vendar selektivno. Na zaslon se odzivajo aktivno, to pomeni, da sledijo gibanju, skačejo, lajajo ali iščejo vir zvoka za zaslonom. Najbolj jih zanimajo drugi psi in živali. Premikanje na zaslonu je glavni dejavnik, ki pritegne psa. Mlajši psi gledajo več kot starejši, delovne in lovske pasme kažejo več interesa.
Kot je ugotovila raziskava, velik delež psov reagira na zaslone (okoli 80 odstotkov), a zaslon spremljajo le kratek čas, le nekaj minut.
In tako lahko kosmatinci zrejo v počasne posnetke narave, poslušajo zvoke, kot so lajanje in ptičje petje ali pa nežno glasbo. Kamera se premika počasi ali sploh ne. Najpogostejši so prizori s psi, ki se mirno gibljejo ali počivajo, travniki, parki, gozdovi, v ozadju pa se sliši šelestenje listja, žuborenje vode ...

Posnetki tako imenovane dog TV niso namenjeni razumevanju zgodbe, temveč ustvarjanju občutkov – miru, zanimanja ali navajanja na okolje. Nekateri psi jih ignorirajo, drugi se nanje odzivajo.
In kaj o tem meni najbolj znani vzgojitelj psov César Millán (56)? Tehnologija je lahko dodatek, ne pa rešitev za vedenje psa. Vztraja, da vedenja psa ne oblikujejo zunanji dražljaji (npr. televizija), temveč odnos z lastnikom in njegovo ravnanje. Skratka, po njegovi filozofiji je pasja TV neškodljiv dodatek, če prispeva k umiritvi psa, ni pa rešitev za tesnobo ali vedenjske težave, še manj pa nadomestilo za gibanje, strukturo in človeški stik.
Mehiško-ameriški trener psov, ki si je zgradil kariero kot strokovnjak za vedenje psov v oddaji Dog Whisperer (Šepetalec psom, 2004–2012), se je uveljavil kot eden najbolj prepoznavnih trenerjev psov na svetu. Njegovo vodilo »treniram ljudi, socializiram pse,« pa seveda poudarja predvsem vlogo človeka pri oblikovanju vedenja živali.
Komentarji