Pediatrinja, ki starše pomirja na facebooku

Zdravnico Vlasto Kunaver je najbolj presenetilo veliko vprašanj o rednem cepljenju, marsikatero pa jo je prestrašilo, saj je šlo za nujna stanja, potrebna takojšnje zdravniške obravnave.

Objavljeno
06. april 2020 15.30
Posodobljeno
07. april 2020 08.12
Vlasta Kunaver tudi sama, kolikor je le mogoče, preživlja svoj čas na prostem, tako na sprehodih kot na svojem vrtu. Foto Osebni arhiv
»Ker je dostop do vaših pediatrinj in pediatrov trenutno močno otežen, bom poskusila pomagati tako, da bom vsaj na nekatera vprašanja in dileme, ki se vam te dni porajajo, odgovorila tudi tu, tako da bodo odgovori dostopni vsem, seveda brez podatkov o otroku in vašega imena.« Tako je pred dnevi nagovorila svoje sledilce na facebooku pediatrinja Vlasta Kunaver, zaposlena v zdravstvenem domu v Kamniku, a po svojih prispevkih na strani Pediatrinja.si znana na različnih koncih države. In usul se je plaz vprašanj. Priznava, da jo je marsikatero prestrašilo.
 

Kljub vsemu ste se odločili, da nekatere precej konkretne nasvete zapišete na facebooku. Kako to?


Že nekaj let na svoji spletni strani na facebooku Pediatrinja.si objavljam splošne pediatrične teme, tisto, kar se mi zdi aktualno in bi starše utegnilo zanimati. Zelo nerada pa po tej poti svetujem, saj sem prepričana, da je za otroka najbolj varno, če ga pediater pregleda in se pogovori s starši.

A v trenutnih razmerah zaradi epidemije novega koronavirusa je dostop do pediatrov in drugih zdravnikov omejen. Zato sem želela staršem ponuditi še eno pot za posvet in začela odgovarjati vsaj na nekatera vprašanja. Žal je vprašanj preveč, da bi lahko odgovorila vsem. Nisem pričakovala takšnega odziva, veliko je vprašanj, ki prihajajo z vseh koncev Slovenije. Starši so zelo hvaležni. Pogosto jih moram spodbuditi, naj otroka kljub strahu pred covidom-19 vendarle odpeljejo na pregled.
 

S kakšnimi težavami se najpogosteje obračajo po nasvet?


Najbolj me je presenetilo izredno veliko vprašanj, ki zadevajo redna cepljenja. Torej, kdaj bodo na vrsti, ali bo prepozno za naslednji odmerek in podobno. To je bilo zame res presenečenje. Veliko vprašanj se nanaša na kašljanje in druge simptome, ki spremljajo okužbe dihal. To je razumljivo, saj je manj ali dlje časa trajajoč kašelj tudi sicer zvezda obiskov v naši ambulanti. Kar nekaj vprašanj pa me je precej prestrašilo, saj starši sprašujejo o nujnih stanjih, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško obravnavo.

Toda za to se sami takoj niso odločili, ker prevladuje prepričanje, da zaradi novega koronavirusa do zdravnika, tudi pediatra, ni mogoče priti, ali pa jih je strah, da se bodo, če bodo prišli k zdravniku, okužili. Med takšnimi primeri so bili denimo zlomi, borelijski eritemi, ki so se pojavili po ugrizu klopa, sum na novonastali diabetes, pa tudi nujna avtoimunska stanja, težave z dihanjem … Vse to je tudi zame kar velika šola, kaj dela strah pred okužbo z novim koronavirusom.

image
Vlasta Kunaver je zaposlena v zdravstvenem domu v Kamniku, a po svojih prispevkih na strani Pediatrinja.si znana na različnih koncih države. Foto osebni arhiv

 

Kaj bi se lahko zgodilo, če jih ne bi usmerili k zdravniku?


Verjamem, da bi starši vendarle našli pot do zdravnika, čeprav pozno … Če se navežem le na prej navedena stanja: spregledan zlom lahko privede do nepravilnega zaraščanja kosti, spregledana borelijska okužba lahko ob hujšem poteku povzroči trajne posledice na živčevju, spregledan novonastali diabetes je za otroka lahko usoden, pri tistem avtoimunskem stanju, o katerem je bil govor, pa je možnost krvavitve v notranje organe.

Vse to pripovedujem ne le zato, ker je prestrašilo mene, temveč zato, da bi spodbudila tako starše kot odrasle paciente, naj kljub »koronačasu« vendarle pravočasno pokličejo in obiščejo svojega zdravnika. Mi smo še vedno tu.
 

Prevladuje vtis, da se je vse razen zdravljenja koronavirusne bolezni ustavilo.


Kamniški zdravstveni dom je bil zaprt sedem dni. Za naše paciente so v tem času poskrbele ekipe iz domžalskega zdravstvenega doma. Minulo sredo smo spet začeli z normalnim delom, ki pa je seveda prilagojeno epidemiji in vsem varnostnim ukrepom. Če otrok potrebuje pregled, starši najprej pokličejo.

Po pogovoru se včasih odločimo za terapijo le na podlagi tega, kar starši povedo, nekatere naročimo na pregled v ambulanto, vse primere, ki jih spremlja povišana telesna temperatura, pa obravnavamo v posebnem kontejnerju, ki smo ga postavili pred zdravstvenim domom.

Tisti dan, ko si tja razporejen, delaš v popolni zaščitni opremi, kar je naporno, a najbolj varno. Pacienti ob določeni uri počakajo v avtomobilu na številki parkiranega mesta, ki smo jim jo določili. Ko prostor popolnoma razkužimo in prezračimo, pokličemo naslednjega pacienta, da lahko izstopi iz avtomobila in pride na pregled. Tako resnično preprečimo vsakršne stike bolnikov z vročinskimi obolenji med seboj oziroma z drugimi in s tem prenos okužbe z novim koronavirusom.

image
Foto Facebook

 

Kdaj je pri otrocih tudi v času novega koronavirusa potrebna obravnava?


Prepričana sem, da starši za svojega otroka vselej vedo, čutijo, kadar je nekaj res narobe, da ni tako, kot bi moralo biti. Prav je, da si kot starši glede tega občutka zaupamo! To vedno ponavljam v svoji ambulanti, na svoji spletni strani in tudi v šoli za starše. In takrat je prav, da poiščejo pomoč zdravnika, enako velja za odrasle.

Če gre denimo za blage akne ali bradavice, to v tem času ni ravno težava, ki bi zahtevala nujno obravnavo. Je pa treba pomoč zdravnika poiskati, kadar se poslabšajo kronična stanja, na primer astma, ali ko se zaradi ugriza klopa pojavijo znaki okužbe.

Vsekakor zdravstveno obravnavo potrebuje otrok, ki ima povišano telesno temperaturo in je ob tem prizadet, slabo pije, izloča manj urina ali je ta neobičajne barve ali vonja, kadar je nerazpoložen, se drugače odziva kot običajno, težko diha. Pomoč pediatra je treba poiskati tudi, kadar se pojavita huda driska ali bruhanje, prav tako ob poškodbah in bolezenskih stanjih, ki si jih ne znamo razložiti.

Vse starše bi spodbudila, naj pokličejo zdravnika zaradi stanj pri otroku, ki jih skrbijo. Poslušamo, da so klicali, a da se nihče ni javil. Linije so resda bolj obremenjene, dela manj ambulant, delovni čas je spremenjen. Vztrajajte.
 

Kako pa v tem času potekajo redna cepljenja in cepljenje pri klopnemu meningoencefalitisu?


Zaradi mile zime so letos klopi kar hitro pokazali zobe. Glede na to, da je Slovenija prav v vrhu po številu obolelih, je prav, da zaradi novega koronavirusa ne pozabimo na to nevarnost. Proti klopnemu meningoencefalitisu cepimo od dopolnjenega prvega leta naprej, kadarkoli čez leto. Od lani je za nekatere letnike cepljenje za tri odmerke brezplačno.

Pri otrocih sta to letnika 2016 in 2017. Otroci, ki bodo letos dopolnili tri leta, bodo lahko, če bodo starši to želeli, na sistematskem pregledu ali kadarkoli pozneje prejeli cepivo brezplačno. Za vse druge je cepljenje samoplačniško. Za to cepljenje v okviru sistematskega pregleda trenutno velja prekinitev, vendar upam, da bomo zamujeno kmalu lahko nadoknadili. Za otroke, ki pa so že prejeli vsaj en odmerek cepiva, se za obnovitvene odmerke ne mudi tako zelo, saj vsaj nekaj zaščite imajo.


 

Kaj na splošno svetujete staršem in otrokom v času karantene?


Predvsem sprehode v naravi. Slovenija ni tako naseljena kot marsikatero najbolj prizadeto območje in zlahka najdemo samotne poti. Proti virusom nimamo zdravil, z njimi mora opraviti naše telo oziroma naš imunski sistem. Tega je treba spodbujati in krepiti, zato je pomembno, da vzdržujemo splošno kondicijo. Tako se bo telo lažje spopadlo z boleznimi.

Pomembno je, da dovolj spimo, da uživamo zlasti sveže vitamine in minerale, torej sadje in zelenjavo, česar vitaminska tabletka ne more nadomestiti. Vzdržujmo higieno, zlasti rok. Tudi otrokom, primerno njihovi starosti, razložimo, zakaj je to pomembno. Po mojih izkušnjah radi sodelujejo.

Mislim, da je najhuje starostnikom, ki so navajeni na redno telesno dejavnost, pa se zaradi epidemije preveč bojijo, da bi šli ven. Bojim se, kaj bomo ugotavljali, ko bo epidemije konec. In kaj človeka bolj ogroža. Premalo poudarjamo, da je novi koronavirus veliko bolj tvegan za kadilce. Pa smo spet pri zdravem življenjskem slogu, ki ga kaže privzgajati od malega.

image
Foto Facebook

 

Mlajših otrok ni težko pripraviti k sprehodu, najstnike pa na trenutke je.


Pomembno je, kaj starši za svoje zdravje naredimo z zgledom, ne z govorjenjem. Otroci nas posnemajo. Če so navajeni redne telesne aktivnosti, nič hudega, če se v najstniških letih malce polenijo, prej ali slej se bodo vrnili k aktivnemu življenjskemu slogu.

Te dni sem s svojimi bralci na facebooku morala deliti navdihujoče srečanje iz dežurne službe. Prišel je 88-letni gospod, živahen, tak z iskricami v očeh, ki mi je polepšal dan. Povedal je, da gre prav vsak dan na Sv. Primoža, kar je približno 400 metrov višinske razlike.

Taki ljudje so mi res v navdih, dokazujejo, da za svoje zdravje resnično lahko največ naredimo sami. Noben zdravnik ali zdravstveni minister ne bo šel namesto nas hodit. Dobra telesna kondicija in dobra volja varujeta naše zdravje bolj kot karkoli drugega. Morda je tudi to eno od resnih sporočil, ki jih prinaša novi virus.
 

Strokovnjaki kar pogosto poudarjajo, da če je kdaj čas za televizijo in druženje po spletu, je zdaj.


Ne morem si pomagati, ampak televizija in mobilni telefoni se mi vseeno ne zdijo največji sovražnik. So bolj posledica … Pri intenzivnem, živem odnosu med ljudmi, tudi med starši in otroki, ko se potrudimo res slišati, kar nam otrok pripoveduje, telefon sploh ni problem.

Problem je, če starši sami brskajo po telefonu, otrok jim nekaj pripoveduje, odgovarjajo pa s hm, ja, ne ..., in pri tem mislijo, da so se z otrokom pogovarjali. Vsi smo radi slišani, tudi otroci vseh starosti.

Nujno k zdravniku!
• Pomoč zdravnika je treba poiskati, kadar se poslabšajo kronična stanja, kot je astma, ali kadar se zaradi ugriza klopa pojavijo znaki okužbe.
• Zdravstveno obravnavo potrebuje otrok, ki ima povišano telesno temperaturo in je ob tem prizadet, slabo pije, izloča manj urina ali je ta neobičajne barve ali vonja, kadar je nerazpoložen, se drugače odziva kot običajno, težko diha.
• Pomoč pediatra je treba poiskati tudi, kadar se pojavita huda driska ali bruhanje, prav tako ob poškodbah in bolezenskih stanjih, ki si jih ne znamo razložiti.