Beseda tedna po izboru Dela in ZRC SAZU: pesnik

Menda smo Slovenci narod pesnikov. Ali to drži, ne vem, a je precej cest, ulic in ustanov, poimenovanih po pesnikih, letos pa se temu pridružuje še Kosovelovo leto.

Kosovelovo leto dosega vrhunec

Kljub (pre)kratkemu življenju je Srečko Kosovel ustvaril zavidljiv pesniški opus, o njem pa je bilo samo v zadnjih letih napisanih kar nekaj razprav.

Opus Srečka Kosovela je torej še vedno živ in enigmatičen – in zato zanimiv. Pri pesmih in literaturi nasploh nas pritegne novo, neobičajno, drugačno. Eden od razlogov, zakaj beremo literaturo, je potovanje v neznano in raziskovanje tujih okolij in misli; nenazadnje je branje vedno vstop v ustvarjalni proces pisca, v našem primeru pesnika.

Ker je poezija v primerjavi s prozo bolj zgoščena, ima več metafor, je bolj skrivnostna in omogoča več interpretacij, je seveda vedno na mestu vprašanje Kaj je hotel pesnik povedati?

Pri branju pa se vedno pojavlja tudi vprašanje Kaj jaz čutim, doživljam, kaj je moja interpretacija te pesmi, besedila? Kvalitetno, poglobljeno branje je zato vedno dialog med piscem in bralcem, ki se v resnici nikoli ne konča.

Lastnost dobrih pesnikov je ravno v tem, da znajo vzpostaviti komunikacijo z bralci tudi po svoji smrti. Kosovelu to še vedno uspeva.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Dejan Gabrovšek.