Pijače za »drzna dekleta in fante«

Proizvajalci pri promociji ne varčujejo, ob zdravstvenih opozorilih prelagajo krivdo na potrošnike
Objavljeno
16. julij 2018 16.30
Posodobljeno
16. julij 2018 16.30
Uživanje energijskih pijač, ki so v prodaji prosto dostopne, otroke prikrito uvaja v mladostništvo, zaradi česar jih uživajo čedalje mlajši, celo desetletniki, meni Urška Blaznik z NIJZ. Foto Mavric Pivk
Simona Bandur
Simona Bandur
Več kot tretjina mladih od 11 do 15 let uživa energijske pijače, polovica vsaj enkrat na teden, nekateri celo večkrat na dan. Podatek iz raziskave, stare štiri leta, se je do zdaj gotovo spremenil, sklepajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer novejših podatkov nimajo, saj se je med letoma 2012 in 2015 potrošnja tovrstnih napitkov v gospodinjstvih povečala za 40 odstotkov.

image
Proizvajalci energijskih napitkov trdijo, da njihovi izdelki ne vsebujejo snovi, ki jih ljudje tudi drugače ne bi uživali, pa tudi vsebnost kofeina je jasno označena in dodana opozorila.


Energijski napitki, kakršni so Red Bull, Monster, Shark, Bulldog, Dark Dog, so zelo razširjeni med mladostniki, na kar je opozorila Evropska agencija za varnost hrane. Po njenih podatkih dve tretjini mladih redno uživa tovrstne pijače, 18 odstotkov jih je v skupini od treh do desetih let. Med starimi od 10 do 18 let je 12 odstotkov »kroničnih pivcev«, kar pomeni, da zaužijejo do sedem litrov tovrstnih napitkov na mesec, ravno tolikšen odstotek še več od tega.
 

Več fantov kot deklet


Slovenska raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju med mladostniki iz leta 2014 je pokazala, da uživanje tovrstnih napitkov s starostjo pomembno narašča. Delež je najvišji v skupini petnajstletnikov. Pri teh letih po tovrstnih napitkih posega že skoraj vsak drugi mladostnik, med njimi je precej več fantov. »Novejše podatke o tem pri mladih od 10 do 18 let bomo dobili, ko bodo obdelani podatki nacionalne prehranske raziskave SI.Menu,« je napovedala dr. Urška Blaznik, zdravstvena raziskovalka na NIJZ.

Prav tako nimamo podatkov, ki bi kazali trende v uporabi, vendar lahko o povečani uporabi sklepamo že na podlagi številk statističnega urada, ki kažejo, da se je potrošnja energijskih pijač med letoma 2012 in 2015 povečala za skoraj 40 odstotkov. Odgovor na vprašanje, kaj prispeva k priljubljenosti, je preprost: podjetja, ki proizvajajo te pijače, ne tržijo izdelka, ampak zgodbo. »Zgodbo o uspešnih, drznih športnikih, ki premikajo meje zmožnega, zgodbo o uspešnih, motiviranih in osredotočenih zaposlenih in tudi – čeprav najmanj – zgodbo o sproščenih zabavah,« je povedala predstavnica NIJZ. Pred časom so bili v ospredju predvsem drzni fantje, zdaj nekatere znamke postavljajo v ospredje drzna dekleta.

Tu so proizvajalci precej zviti – ves čas poudarjajo, da je njihov izdelek namenjen odraslim, promocijske dejavnosti, s katerimi ne varčujejo, pa kažejo drugače. Uživanje energijskih pijač, ki so v prodaji prosto dostopne, prikrito uvaja otroke v mladostništvo, kar je razlog, da jih uživajo čedalje mlajši, celo desetletniki. »Kofein je v njihovi prehrani resda prisoten, dobijo ga že s kakavom, ki ga vsebuje v nizkih koncentracijah, a v precej manjšem odmerku, kot ga zaužijejo z energijskim napitkom,« je poudarila Urška Blaznik.

image
Na trgu je veliko napitkov, pri katerih proizvajalci poudarjajo vsebnost različnih substanc, ki ljudem povrnejo energijo. Foto wikipedija


Razprave med zdravstvenimi­ strokovnjaki in proizvajalci tovrstnih pijač po njenih besedah trajajo vsaj desetletje in ponavadi temeljijo na prenašanju odgovornosti na potrošnike. Po mnenju proizvajalcev energijski napitki ne vsebujejo snovi, ki jih ljudje tudi drugače ne bi uživali, pa tudi vsebnost kofeina je jasno označena in dodana opozorila. »Skratka, izdelek po zagotovilih proizvajalcev, če ne pride do zlorab – za te pa so krivi le potrošniki –, ne predstavlja tveganja za zdravje,« je ponazorila sogovornica.
 

Kava in/ali energijski napitki


Kar zadeva kavo, so starši pri otrocih ponavadi precej strogi, nekoliko drugače je pri energijskih napitkih, ki jih večinoma uvrščajo med navadne brezalkoholne pijače (tako jih proizvajalci pogosto predstavljajo). Pri tem so velikokrat bolj zaskrbljeni zaradi visoke vsebnosti sladkorja kot zaradi drugih substanc, ki so nevarne za zdravje.

Kofein je psihoaktivna snov, ki stimulira centralni živčni sistem, kar se kaže v večji telesni in umski aktivnosti. Odmerki od 100 do 250 miligramov na dan (to ustreza približno dvema pločevinkama energijske pijače) so varni za odrasle. Če presegajo 300 miligramov, lahko povzročijo nezaželene učinke, kot so nemir, nervoza, nespečnost, povečano uriniranje (kofein je blag diuretik), gastrointestinalne motnje, mišični krči, motnje srčnega ritma ... Dnevni vnos približno 1000 miligramov kofeina povzroči resno sistemsko zastrupitev, ki se lahko konča s smrtjo. »Zlasti ranljiva skupina so otroci in mladostniki, saj so še posebej občutljivi na kofein. Razpolovni čas, ki znaša pri odraslih od tri do štiri ure, je pri njih daljši, zato so mogoči učinki na jetrih.«

Tavrin
Med snovmi, ki jih (lahko) vsebujejo te pijače, je tavrin. Aminokislina je sicer navzoča v naši prehrani, toda v precej manjših količinah (58 miligramov na dan je povprečni vnos tavrina s hrano, do 2000 miligramov na dan pa ob zaužitju 0,5 litra energijske pijače). »Zaradi pomanjkanja podatkov ni mogoče določiti največjega dopustnega dnevnega vnosa, prav tako ni raziskan medsebojni vpliv visokih koncentracij tavrina s kofeinom, fizično aktivnostjo ali celo z alkoholom,« je opozorila Urška Blaznik z NIJZ. V energijskih napitkih je tudi glukoronolakton. »Njegov razgradni produkt ksilitol stimulira izločanje inzulina, kar bi v večjih količinah lahko škodljivo vplivalo na zdravje ljudi.«


Poleg kofeina vsebujejo energijski napitki nekatere druge (sintetične) snovi, ki še povečajo njegovo delovanje, zato ga je težko primerjati s kofeinom iz kave. Težko ju je primerjati tudi po vsebnosti kofeina. Poznamo različne načine priprave kave, kar pomeni tudi različne količine kofeina (80–110 miligramov na liter), podobno je z energijskimi pijačami, ki vsebujejo od 80 do 200 miligramov kofeina na liter. Pomembna razlika je, da se ljudje pri energijskih napitkih ne ustavijo pri eni enoti, ampak jih zaporedoma spijejo več.

Prepoved prodaje za mlade?


Energijski napitki podobno kot večina brezalkoholnih pijač vsebujejo veliko sladkorja, tudi do 150 gramov na liter, kar poveča tveganje za razvoj debelosti, sladkorne bolezni, zobne gnilobe in srčnožilnih bolezni. Na inštitutu zato svetujejo občasno uživanje energijskih pijač samo odraslim, vendar brez mešanja z alkoholom, nikakor pa niso primerne za otroke, mladostnike, nosečnice ali doječe matere.

Zgodovina prepovedi
Red Bull, najbolj prepoznavna energijska pijača z več kot tridesetletno zgodovino, ni dobil dovoljenja za prodajo v Franciji zaradi smrti 18-letnega irskega športnika Rossa Cooneyja (po zaužitju štirih pločevink napitka in igranju košarke se je v nekaj urah zgrudil mrtev). Prepoved je prišla do evropskega sodišča in so jo naposled opustili. Tudi Norveška je nekaj časa prepovedovala prodajo Red Bulla, a pred slabim desetletjem ravno tako odpravila omejitve. Veliko se je s tem ukvarjala tudi Velika Britanija, a je izdala le opozorilo na uživanje pijače med otroki in nosečnicami. Nekateri tamkajšnji supermarketi so letos uvedli prepoved prodaje energijskih pijač, ki vsebujejo več kot 150 miligramov kofeina na liter, kupcem, mlajšim od 16 let. Podobne omejitve veljajo tudi v nekaterih drugih evropskih državah.


Bi bilo smiselno prepovedati prodajo teh pijač mladim? »Zaradi prevelikih interesov industrije bi bilo to zelo težko doseči,« je bila realna Urška Blaznik. »Vsekakor pa na NIJZ podpiramo omejitev dostopnosti mlajšim od 18 let.«
Toda v omejevanje bi se morali odgovorno vključiti vsi v verigi: proizvajalci, trgovci, ponudniki hrane, gostinski obrati in lokalne skupnosti, predvsem bi bilo treba nameniti posebno pozornost regulaciji oglaševanja otrokom in mladim.