Pisma, ki jih je pisal tik pred vzponom na Everest, naprodaj na dražbi

Sloviti alpinist je v pismih bratu razkril strahove pred vzponom ter mu zaupal zadnjo željo, če se slučajno ne bi vrnil nazaj domov. 
Objavljeno
10. februar 2019 10.55
Posodobljeno
10. februar 2019 14.35
Sir Edmund Hillary in šerpa Tenzing Norgay nasmejana po uspešnem vzponu na najvišjo goro sveta. FOTO: Reuters
A. I.
A. I.
Zlahka si predstavljamo, kako Edmund Percival Hillary 66 let nazaj sedi v baznem taboru, pogleduje proti 8848 metrov visokemu zasneženemu Everestu in piše domov. V pismih razkriva svoja občutja pred vzponom, ki se bo zapisal v anale alpinizma, pa tudi sicer. Plezalca ne prevevajo zgolj pozitivna čustva, pač pa tudi strahovi - pragmatični čebelar z Nove Zelandije je bil realist. Zavedal se je, da so možnosti neuspeha in posledično smrti velike. Gromozanske.

Pisma so bila dolgo let skrita pred očmi javnosti, zdaj se je Edmundov nečak John Hillary kot kaže znašel v finančni zagati in se odločil, da stričeva pisma proda na dražbi. Slavni alpinist, ki je 29. maja leta 1953 s šerpo Tenzingom Norgayem kot prvi stopil na najvišjo goro sveta, je med vrsticami razkril svoje zadnje želje. Upal je, da bo odprava uspešna, a v pismih prosil, naj poskrbijo za njegovo mamo, če slučajno umre. Poleg tega je dodal, naj plezalno opremo podarijo novozelandskemu alpinističnemu klubu, da bo še naprej služila plezalcem. 

image
Pisma bodo naprodaj prihodnji mesec. FOTO: NZHerald


Med pripravami na drzen vzpon je 20. maja leta 1953 v četrtem taboru Hillary pisal bratu Rexu Hillaryju: »Pred nama je zahtevna naloga. Precej eksperimentirava z opremo. Če bo šlo karkoli narobe, prosim, upoštevajte moji zadnji želji – pazite na mamo in podarite opremo plezalnemu klubu.« Devet dni kasneje sta odšla v anale in postala dva od najbolj znanih ljudi na svetu. »Vem, da zvenim morbidno. Kljub temu pričakujem, da bom že novembra znova pri panjih,« je pisal čebelar iz Aucklenda. 

Na roko napisana pisma, v katerih Hillary izkazuje občudovanje do drugih alpinistov, so pričakovano že požela zanimanje svetovne javnosti. John Hillary upa, da bodo na dražbi, ki bo prihodnji mesec, sodelovali predvsem muzeji. Ustanove je k sodelovanju pozval tudi dražbenik Andrew Grigg: »Pisma so del novozelandske narodne zapuščine. Verjamem, da spadajo v muzej. Razkrivajo, kako se je pred najpomembnejšim korakom v svojem življenju počutil eden naših najbolj znanih državljanov.«

John Hillary se je dolgo ubadal s tem, ali naj proda stričeve predmete. Poleg pisem bodo na dražbi tudi razglednice in kamenčki, ki jih je Edmund prinesel z Everesta ter kasneje predelal v nepalsko ogrlico. »Težko mi je pri srcu. Želel bi si, da predmeti ne bi bili na ogled javnosti, a nimam izbire. Mladim bi svetoval, naj čim hitreje poskrbijo za svojo prihodnost, pokojnina namreč ne dopušča dostojnega življenja,« je dejal 70-letnik in posredno razkril enega od razlogov za prodajo. 

image
Sir Edmund Hillary pri 83 letih na konvenciji v Katmanduju. FOTO: Pawel Kopczynski/Reuters


»Bil je krasen stric«


Edmundova druga soproga June Hillary je nekaj moževih spominkov že leta 2010 podarila muzeju Otago. To je pripeljalo tudi do družinskega spora. June je namreč v Švici želela prodati nekaj soprogovih ur, vključno s tisto, ki jo je nosil na odpravi na Južni pol. Edmundova otroka Peter in Sarah Hillary sta trdila, da ure pripadajo njima ter da ne bi smele zapustiti države. S pomočjo sodišča sta preprečila prodajo. 

A Petra tokratna prodaja očetovih stvari ne moti, očitno razume stričevo odločitev: »Žal je primoran prodati pisma in razglednice, jasno nam je, zakaj se je odločil za to.«

John je bil star pet let, ko je njegov stric kot prvi človek na svetu stopil na Mount Everest. Tudi kasneje je vestno spremljal plezalne uspehe in shranjeval izrezke iz časopisov, ki so na veliko poročalo o slavnem novozelandskem plezalcu. Strica je opisal kot ljubečega človeka, ki si je vedno vzel čas za nečaka: »Bil je krasen stric. Zelo sem ga imel rad. Njegovi predmeti imajo veliko vrednost zame, a še bolj pomemben je bil najin ljubeč odnos.«