Pivo – ne le pijača za popivanje

Svetovni dan piva: Slovenec na domačem kavču ali vrtu v povprečju popije 26 litrov piva na leto – Lani smo prvič v zadnjem desetletju uvozili več piva, kot smo ga izvozili

Objavljeno
03. avgust 2018 07.00
Posodobljeno
03. avgust 2018 09.27
Pivo je tudi v Sloveniji glede na zaužite količine najbolj priljubljena pijača, kažejo podatki slovenskega statističnega urada. FOTO: Voranc Vogel
Na današnji poletno vroč dan imajo ljubitelji piva več kot upravičen razlog za to, da zvrnejo ­kakšen vrček ali steklenico piva. Od leta 2007 namreč po zaslugi navdušenca nad to pijačo, Američana Jesseja Avshalomova, in njegovih pivskih kolegov iz Santa Cruza v ameriški zvezni državi Kalifornija prvi petek avgusta praznujemo svetovni dan piva.

Največ piva med Evropejci popijejo Čehi, Nemci, Avstrijci, Poljaki in Litovci. Pivo je tudi v Sloveniji, državi z dolgo pivovarsko tradicijo, pridelovanjem hmelja in po zapisu turističnega vodnika Lonely Planet prvi državi s fontano piva v Evropi, glede na zaužite količine na leto najbolj priljubljena pijača, kažejo podatki slovenskega statističnega urada. Surs je v raziskavi upošteval podatke o porabi v gospodinjstvih in po zadnjih – ti so na voljo za leto 2015 – prebivalec Slovenije v povprečju zaužije 26 litrov piva (upoštevano je tudi brezalkoholno) na leto.

Poraba piva se pri nas v zadnjem desetletju ni bistveno spreminjala, in če za primerjavo vzamemo še druge pijače, katerih porabo spremljajo v statističnih tabelah, Slovenci v povprečju popijemo 13,2 litra sadnih sokov, 0,9 litra žganih pijač in 7,8 litra vina na leto. Cena piva v trgovinah se v zadnjih petih letih ni bistveno spremenila. V gostinskih lokalih smo lani za pol litra svetlega piva odšteli povprečno 2,78 evra. Povprečna cena za liter piva (v steklenicah po 0,5 ali 0,66 litra) je bila malo manj kot dva evra.

image
Največ piva smo izvozili na Hrvaško in Italijo. FOTO: Shutterstock


Te dni so na Sursu objavili še druge sveže podatke o pivovarskem dogajanju v državi. Da je to v zadnjih letih čedalje živahnejše in ponudba pestrejša, je mogoče ugotoviti že v prvem lokalu, temu pritrjujejo tudi uradni podatki. Lani je pri nas delovalo 57 podjetij, katerih glavna dejavnost je bila proizvodnja piva, njihovo število pa se je povečevalo po letu 2010. Tedaj so jih našteli le 13. Sedeminpetdeset pivovarn je seveda kaplja v morje, saj po ocenah Evropskega združenja pivovarjev po državah EU deluje okoli 8500 pivovarskih obratov, od lokalnih mikropivovarn do velikih tovarn, pivcem pa je na voljo 80 vrst piva, ki se na evropskem trgu prodaja pod kar 50.000 znamkami.


Slovenski hmelj tudi na Sejšele


Ne glede na povečevanje obratov smo lani prvič v zadnjem desetletju uvozili več piva (za 29,5 milijona evrov), kot smo ga izvozili (za 28,5 milijona evrov). Največ smo ga izvozili na Hrvaško in Italijo (po 28 odstotkov) ter Bosno in Hercegovino (21 odstotkov), uvozili pa smo ga največ iz Avstrije (39 odstotkov) pa tudi Hrvaške (17 odstotkov) in Italije (10 odstotkov). Pričakovano je trgovanje s pivom najživahnejše v poletnih mesecih, torej med junijem in avgustom. V teh mesecih lani smo izvozili 41 odstotkov letnega izvoza piva (od tega največ avgusta), uvozili pa 35 odstotkov ­celoletnih količin te pijače.

Slika o izvozu in uvozu je obrnjena, ko je govor o eni izmed poglavitnih sestavin piva – hmelju. Slovenija namreč veliko več hmelja izvozi kot uvozi, med državami članicami EU sta večji pridelovalki hmelja le Nemčija in Češka republika. Lani smo na skoraj 1600 hektarih pridelali 2160 ton hmelja (13 odstotkov manj kot leto pred tem) ter ga izvozili za več kot 22 milijonov evrov. Približno polovico smo ga – zanimivo – izvozili v eno izmed največjih pridelovalk Nemčijo, izvažamo ga tudi v bolj eksotične države, kot so Sejšeli, Kitajska, ­Vietnam, Japonska, Brazilija, Argentina in Indija. Uvozili smo le za 1,3 milijona evrov hmelja.


Kultura pitja se dviga


Kako se vse te ugotovitve kažejo na trgu, gostinskih vrtovih in domačem kavču? Koliko se je kultura pitja piva v zadnjih letih spremenila? Miha Tumpej, ki dela za blagajno ljubljanske trgovine Pivoljub, v ponudbi katere so poleg domačih butičnih kraft piv še posebna angleška, belgijska, bavarska, škotska, nizozemska, ameriška in danska, opaža, da so piva slovenskih mikropivovarn kar priljubljena, nove znamke pa se množijo. »Pa ne samo to. Zelo hitro se primejo tudi na trgu. Omnivar, denimo, je prišel na trg šele januarja in se že dobro prodaja.

Bi pa težko kakšnega izpostavil, saj so okusi naših kupcev zelo različni. Nekateri prisegajo na angleške klasike, drugi na nemška pšenična, torej na bolj tradicionalne okuse, a posebnejši slovenski so prav tako konkurenčni. Mislim, da se kultura pitja piva s porastom butičnega pivovarstva tudi pri nas dviga, je pa res, da to opažamo mi, ki imamo že tako izbrano ponudbo. Velika večina še vedno prisega na klasične makrolagerje. Lahko pa ponovim opazko avstrijskega turista, ki je dejal, da imamo res lepo pivovarsko sceno, kar je gotovo širši pogled od zunaj,« je sklenil Tumpej.

image
Približno polovico hmelja smo izvozili v Nemčijo. FOTO: Getty Images/iStockphoto


Kraft pivo je trendovska pijača


Marko Jamnik, glavni pivovar ljubljanske kraft pivovarne Tektonik, ki je nastala pred tremi leti in se je precej uspešno prebila tudi na police domačih trgovin, opaža, da ima določen del pivcev že po komaj nekaj let starem vzniku butičnih piv v Sloveniji pivo za kakovostno pijačo, ki jo je mogoče piti ob različnih priložnostih, in ne več samo za pijačo za popivanje. »Podobno kot smo vino še pred dvajsetimi, petindvajsetimi leti dojemali kot pijačo za pijančke, zdaj vemo, da je to tudi vrhunska pijača.

Podobno del pivcev zdaj dojema tudi pivo. Je pa res, da v tem pogledu še vedno capljamo za drugimi, kar je pričakovano, saj imamo dolgoletno tradicijo industrijskega pivovarstva, ne pa tudi butičnega, in tega gotovo ni mogoče spremeniti čez noč. Italija, denimo, je potrebovala dvajset let, da so kraft piva dosegla od 4- do 5-odstotni tržni delež, pričakujem in upam, da bomo z zdajšnjega 1 odstotka tudi v Sloveniji v nekaj letih dosegli podoben delež. Ni zanemarljivo, da je kraft pivo danes trendovska pijača oziroma da je to bila, ko se je pri nas vzpostavila ta scena, kako bo v prihodnje, ne vemo,« je povedal.

Sogovornik je opomnil, da so za kulturo pitja do neke mere zaslužni pivci, veliko je odvisno tudi od gostincev. Ti morajo namreč pravilno postreči pivo, saj šele tako dobi ustrezen videz in razvije arome. Mnogi za točilnim pultom še vedno ne znajo pravilno točiti piva. Po njegovih besedah je predvsem zunaj urbanih središč še vedno veliko pivcev, ki še niso slišali za piva mikropivovarn oziroma ne poznajo osnovnih lastnosti različnih vrst, na izbor pa vpliva tudi cena. Vendar nizkocenovnim pivom butične mikropivovarne tako ali tako nočejo konkurirati.