Naše razumevanje besed je pogosto odvisno od konteksta oziroma časa, v katerem se z njimi srečujemo. Vse svoje otroštvo in še čez sem bila na primer prepričana, da je beseda stabilizacija sopomenka za vsesplošno varčevanje in da so redukcije lahko samo izklopi električne energije. Odraščala sem pač v času jugoslovanske gospodarske krize zgodnjih osemdesetih let.



Tudi beseda plin ima svojo pomensko zgodovino. Zaradi obeh svetovnih vojn je za dolga desetletja dobila zlovešč prizvok. Vendar niti današnji mladi o njej bržkone nimajo prav pozitivne podobe, saj odraščajo s toplogrednimi in izpušnimi plini; tudi zadnja epizoda uhajanja plina, ki bo sicer kmalu pozabljena, je bila hranilo za negativne konotacije. A ima plin izhodiščno povsem nevtralen pomen, v SSKJ2 opredeljen kot 'snov, ki nima svoje prostornine in oblike'.

Tako ga med drugimi dojemajo geologi, farmacevti, geografi, urbanisti in botaniki, o čemer se lahko poučimo v terminoloških slovarjih s teh področij na portalu Fran. Zanimivo je, da beseda, ki opisuje nekaj, kar je dobesedno v vseh porah našega vsakdana, ni razvila prav bogate idiomatike. Ta je ostala za iz nemščine prevzeto neknjižno sopomenko gas, ki živi na primer v pogovornih frazemih biti pod gasom, gas do daske in podobnih.



V avtomobilskem žargonu lahko namesto glagola pospešiti po SSKJ2 sicer uporabimo tudi zvezo pohoditi plin (beseda je tukaj rabljena v pomenu 'zmes zraka in bencinskih hlapov kot pogonsko sredstvo'), frazeološki slovar pa navaja, da na plin pritisniti preneseno pomeni 'igrati, delati mnogo bolje, bolj zavzeto'. A če želimo izraziti, da se bomo nečesa zares predano lotili, nam spet preostane zgolj pogovorni frazem: gas pa dolge luči.

***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Tina Lengar Verovnik.