Po sledeh slovenskih prednikov Amy Klobuchar

Podobno kot je Sevnica zaslovela z Melanio Trump, se zdaj soj žarometov usmerja v vas v občini Črnomelj, Tančo Goro, od koder izhajajo predniki demokratske senatorke ina kandidatke za predsednico ZDA Amy Klobuchar iz Minnesote.

Vinogradniško vas z nekaj več kot dvestotimi prebivalci zelo dobro pozna Bernarda Kump, ki se ukvarja s turizmom, in v sklopu tega je tudi čedalje več njenih strank zdomcev, ki iščejo svoje korenine. »To so zdaj tretja ali četrta generacija za tistimi, ki so v obdobju krize na koncu 19. stoletja zapustili Belo krajino. Zdaj so večinoma upokojeni in se vračajo, gredo za svojim priimkom,« pripoveduje Kumpova, ki sicer živi v sosednji Dragovanji vasi. Prvi stik s potico ali pogačo, ki jo je pripravljala njihova babica, jim ponavadi potegne na dan tiste najzgodnejše in najprijetnejše spomine. In podobno je tudi Amy Klobuchar že večkrat povedala, da je med prazniki na njihovi mizi vselej potica.
 

Val selitev čez lužo

V Združene države Amerike se je konec 19. stoletja preselil njen pradedek Mihael Klobučar. V tistem času v Beli krajini menda skoraj ni bilo hiše, od koder se kdo ne bi podal čez lužo. Mihael je šel na območje Iron Range ob Gornjem jezeru, kjer so veliki rudniki. Tam je torej nastala nova veja družine, to so bili Klobucharji, na Tanči Gori je ostala druga veja, ki s tisto v ZDA po pripovedovanju Bernarde Kump nima stikov.

Vnuk Mihaela Klobucharja je James John Klobuchar - Jim, sicer novinar in kolumnist časnika Star Tribune in oče Amy Klobuchar. Njena mati je Rose Katherine, učiteljica švicarskega rodu. Leta 1960 se jima je v Pymouthu v Minnesoti rodila Amy, nato še Beth. Zakon se je končal, ko je imela Amy 15 let, razlog je bilo očetovo popivanje in neizpolnjevanje družinskih dolžnosti; mlajša sestra se je ob tem menda psihično zlomila, pustila srednjo šolo in se odselila, Amy se je vrgla v učenje in s posebno pohvalo (magna cum laude) končala študij prava na univerzi Yale; pozneje je pravo študirala še na univerzi v Čikagu in leta 1985 doktorirala. Z očetom se je znova zbližala šele v devetdesetih letih, ko je nehal piti.

Amy Klobuchar je do zdaj dvakrat obiskala Slovenijo, najprej z očetom leta 1980, nato še leta 2013. Na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani so poudarili, da je bila takrat na zasebnem obisku, zato ne morejo dati nobenih informacij v zvezi s programom obiska. Na njihovi strani na facebooku pa je mogoče prebrati, da je v Slovenijo prišla z možem Johnom Besslerjem in hčerko Abigail. Družina je med obiskom prepotovala precejšen del zahodne Slovenije, Klobucharjeva pa se je srečala tudi s predsednikom republike Borutom Pahorjem in tedanjo predsednico vlade Alenko Bratušek.Tomaž Maras, župnik iz Vavte vasi, se spominja, kako so se pred leti pri njem oglasili Američani iz Minnesote in iskali svoje sorodnike. Povedali pa so tudi, da so v daljnem sorodstvu s Klobucharjevo. Potem so skupaj iskali prednike, a jih niso našli.
 

Obisk Tanče Gore

Tanča Gora ni majhna vas, pa čeprav ima le 209 prebivalcev. V resnici je razsejana po hribu, ki deluje kot gora. Je na več kot 200 metrih nadmorske višine, kar je za belokranjske razmere precej. Kako velika je v resnici, ne izveš, ker ni razgleda na Tančo Goro, ampak se voziš po cesticah, ki zavijajo levo in desno, gor in dol.



Prebivalci povedo, da je razdeljena na dvoje: v prvem delu so hiše posejane v gruči, tako da temu delu ljudje rečejo »vas« in tam sta tudi gasilski dom ter podjetje, ki deluje v vasi. Nato se pelješ mimo krasne stare lesene hiše, za katero lastniki očitno lepo skrbijo. V drugem delu Tanče Gore so zidanice, med katere pelje ne samo asfaltna cesta, dovolj široka za en avto, ampak se od nje odcepljajo makadamske ceste in ponekod kolovozi. Višji del Tanče Gore je posejan s trto in zidanicami, v katerih nekateri tudi živijo. V vsej vasi pa so, je pokazal obisk, in to velja tako rekoč za vso Belo krajino, prijazni in gostoljubni ljudje.

Sonce je v vinograde že pritegnilo ljudi, ki pa se na vprašanje, ali kaj vedo o ameriški senatorki Klobuchar, namuznejo, češ, saj ni treba razlagati, kdo je. Očitno vsi tu vedo, da izvira iz njihove vasi. »Tega prej sploh nismo vedeli, dokler se niso o tem razpisali mediji,« so razložili trije sogovorniki, ki so se v toplem sončnem dnevu že ukvarjali s trtami.
 

NIč posebnega

V tem, da ima ameriška političarka slovenske korenine, ne vidijo nič posebnega. Zakaj le? Starejši se še spomnijo časov revščine, ki so jo tudi sami doživeli kot otroci in so se neverjetno razveselili danes tako običajnih stvari, kot so jabolka in kislo zelje. Bilo so časi, ko je bilo v teh krajih res težko preživeti in so ljudje – predniki Amy okoli leta 1930 – odhajali drugam, tudi čez lužo, za delom. Zaradi preživetja.

Ena od sogovornic, 79-letna Frančiška Potrebin, pove, da je sorodnica Amy Klobuchar, saj je bila njena stara mama, rojena okrog 1918, Klobučarjeva. »Klobučarjev nas je tu veliko, a imamo druge priimke,« razloži Frančiška Potrebin, ki sicer živi v Črnomlju, a ima, tako kot njena sestra, na Tanči Gori vinograd in zidanico. O ameriški veji Klobučarjev ne ve veliko, ker se stiki med slovensko in ameriško vejo družine niso ohranili, kar pa tudi ni presenetljivo. Amerika je daleč, leto 1930 tudi, čas pa se vedno hitreje vrti in je težko ohranjati stike. »Vendar pa se je tu, na Tanči Gori, na kmetiji, od koder izvira ameriška senatorka, ohranila rodbina Klobučar,« razloži Frančiška Potrebin.
 

Kmetija živi naprej

V vasi, ki je mozaik starih in novih hiš in od koder je neverjetno lep razgled na belokranjsko pokrajino, ki potem tam nekje preide na Hrvaško, je doma družina Klobučar. Lastnik ima že dovolj tega neverjetnega zanimanja medijev za povezave z ameriškimi sorodniki. Stikov z njimi nimajo, vendar je tudi z rodovniki dokazano, da ima pomembna ameriška sorodnica korenine na Tanči Gori. Menda je Američanka že iskala svoje prednike oziroma svoje korenine, a ne na Tanči Gori in ne pri družini Klobučar.

Vendar pa ni sporno, da je bil Mihael Klobučar rojen tu in je odraščal v značilni belokranjski hiši, kjer so imeli v spodnjih prostorih klet, zgoraj pa so bili bivanjski prostori za družino. Danes v hiši nihče ne živi in je le prostor za shranjevanje različnih pritiklin, ki se jih uporablja na kmetiji. Klobučarji pa so poleg stare postavili novo hišo. In kmetija živi naprej.