Prenovljen dom blejske kremne rezine

Kavarna Park: Rdeča nit prenove po treh desetletjih je zgodba o čim bolj naravnem

Objavljeno
30. marec 2019 06.00
Posodobljeno
31. marec 2019 10.18
Legendarne svetilke Storž zakoncev Vehovar iz 60. let so kot nalašč zaokrožile lokalno zgodbo. Fotografije Žiga Intihar
Marsikateremu obiskovalcu Bleda se je morebiti zazdelo, da bo tako zamrznjen v času kot recept slavne kremne rezine iz slaščičarske delavnice hotela Park, za vedno ostal tudi postmodernističen interier kavarne s konca 80. let. V vijoličastih in smaragdnozelenih tonih, belimi labodi in zlatimi poudarki. A ni več tako.

O interierju, ki je bil predvsem odraz časa, v katerem je nastal, in je zato, ker je vztrajal tri desetletja, že pridobil status »retro«, njegov avtor, arhitekt Marko Cotič danes ne želi več govoriti. Izvedeli smo le, da je kavarna to podobo dobila konec 80. let in da je bele labode oblikoval akademski kipar Boštjan Putrih. Poslej je v ambientu prenovljene kavarne Park, ki sta ga zasnovala Rok Klanjšček in Aljaž Lavrič iz ljubljanskega biroja Real Engineering, labode mogoče uzreti le še zunaj, na jezerski gladini.

image
Kavarna se proti jezeru in gradu odpira še z večjimi steklenimi površinami in novim izhodom na teraso.

 

Tudi smreka je lahko žlahtna


Prav ta čim širši oziroma čim lepši razgled na jezero in Blejski grad je bil v ospredju zasnove novega ambienta, zato se južna stran po prenovi na jezero odpira z večjimi panoramskimi okni ter predvsem novim izhodom na teraso. Za zdaj prav v tem delu še manjkajo kavči organskih oblik, saj so lokal odprli še pred dokončanjem zadnjih podrobnosti.

Drugi oblikovalski poudarek se kaže v materialih, med katerimi kraljuje smreka kot vrsta lokalnega lesa z bližnje Pokljuke. Ta je nekakšna rdeča nit, ki so jo arhitekti Real Engineeringa skupaj z naročnikom Sava Turizmom začeli plesti najprej v prenovljeni zasnovi Rikli Balance Hotela (nekdanjega Golf Hotela) in ga bodo nadaljevali tudi pri prenovi Hotela Park, ki jo šele začenjajo.
»Čeprav smreka ne slovi kot žlahten material, pa izbrana smreka ni navadna, ampak je lužena in krtačena ter se ponaša s strukturo, ki daje lep poudarek prostoru,« je pojasnil arhitekt Aljaž Lavrič. Kot naročene za zgodbo so se zdele luči Storž iz smrekovega furnirja zakoncev Vehovar iz 60. let. »Mi pa smo iz smrekovih vršičkov zasnovali še blejski smrekovec, ki je edinstven v naši kavarni,« so poudarili v sporočilu za javnost pri Sava Turizmu.

image
Izbrane so bile kavarniške barve, ki bi ustvarile topel prostor. Foto Žiga Intihar


Čeprav se na prvi pogled zdi, da je bila v kolorit kavarniških barv rumena izbrana prav zaradi njihove paradne slaščice iz jajčne kreme in smetane, pa arhitekta odkimavata, da zagotovo ni bila izbrana namerno, a se je najbrž prikradla nezavedno.
Prostor je zdaj bolj odprt tudi zato, ker so gostinsko ponudbo strnili v en sam pult. »Želeli smo si, da bi bil bolj poudarjen in monumentalen, zaradi tehnične rešitve – ker smo ga morali zaradi inštalacij dvigniti za dvajset centimetrov –, pa je postal kot nekakšen dolg kristal, ki se zgiba po prostoru. Trenutno so še začasne vitrine, manjka pa še tudi mnogo več zelenja, ki je prav tako nadaljevanje zgodbe o čim bolj naravnem, kar smo med drugim z ozelenjenimi stenami začeli v hotelu Rikli in bomo nadaljevali tudi v hotelu Park,« je pojasnil Lavrič.
 

Večja motiviranost tudi za delo


Avtorja sta opomnila, da so pri opremi sledili načelu, da gost lahko izbira različna sedišča od kavčev in stolov do separejev, ob zadnji steni pa še visoke stole, ki tudi čez zasedeno kavarno omogočajo lep razgled na jezero. »V tej moderni in sveži kavarni z lokalnim alpskim pridihom, ki je prilagojena globalnemu gostu, bodo gotovo tudi zaposleni bolj motivirani za delo. Nove hladilne vitrine za sladice omogočajo lepšo in preglednejšo predstavitev sladic, zaradi novih steklenih prehodov pa bo mnogo lažja strežba na terasi, kar bo v olajšanje še zlasti poleti, ko bo na terasi več gostov,« je povzela Ana Praprotnik, direktorica marketinga pri Sava Turizmu..

Prenovljena je tudi gostinska ponudba, ki sledi sodobnim smernicam. Poslej je tudi v domači kavarni originalne blejske kremne rezine mogoče naročiti tisto, po čemer vlada največje povpraševanje: burger, cezarjevo solato ali club sendvič. Uvedli so tudi vegetarijanske, veganske, presne jedi ter jedi z malo ogljikovimi hidrati (LCHF) ter obogatili ponudbo sladic. »Seveda pa ostaja kraljica naša originalna blejska kremna rezina,« se zavedajo njenega pomena tudi v ponudbi kraja.

image
Odslej bo šank kot kompakten kristal.


V zadnjih letih jih izdelajo okoli 350.000 na leto, letos bodo slavili že 15-milijonto, kar pomeni, da če bi jih zložili v vrsto, bi, denimo, lahko tlakovali pot vse do Neaplja, položene ena na drugo okoli Blejskega jezera pa bi se dvignile v osem metrov visok zid. Originalna blejska rezina, ki jo je kot vodja slaščičarske delavnice v starem hotelu Park uvedel iz Vojvodine priseljeni Ištvan Lukačević leta 1953, je danes priznana kot jed z nacionalnim poreklom. Družba Sava Hoteli Bled so jo pod blagovno znamko Originalna blejska kremna rezina zaščitili pri Uradu za intelektualno lastnino Slovenije, pred osmimi leti pa so pridobili tudi registracijo za celotno območje EU in Hrvaške.
 

Kavarna v Kazini


Kavarna Park sicer ni vpisana v register kulturne dediščine, saj je v stavbi iz zadnje četrtine 20. stoletja, je pa na v prostorskih aktih varovanem območju, so pojasnili na kranjski enoti zavoda za kulturno dediščino Slovenije. Kot je o zgodovini izbrskala konservatorka dokumentalistka Bernarda Jesenko Filipič, so v časniku Glas Gorenjske aprila 1960 napovedali, da bo do 1. maja istega leta pričela obratovati nova kavarna Park hotela v Kazini, ki bo imela približno 150 stolov več kot prejšnja. Leta 1979 so preuredili še kavarno Kazino in vse gornje prostore namenili kavarni in trgovini, spodaj pa zabavišču in igralnici.

image
Kremna rezina Foto Žiga Intihar


Sicer pa je sta prvo kavarno Kazina z nočnim lokalom in tudi prvo igralnico pri nas na mestu nekdanjega Riklijevega kopališča Badehaus na Bledu postavila zakonca Kenda sredi 20. let 20. stoletja, a je igralnica že po letu dni delovanja prenehala delovati zaradi večjih izgub denarja nekaterih pomembnih gostov iz beograjskih krogov, kar je pripeljalo celo do političnega spora, je zapisal Božo Benedik v knjigi Bled, ta naš Bled. Konec desetletja sta dokaj novo Kazino porušila in postavila moderno zabavišče, tedaj menda najbolj luksuzno pri nas, saj je imelo premično streho po načrtih arhitekta Hermana Husa, ki je pozneje v ljubljanskem Gradišču zasnoval stanovanjsko-poslovno hišo Mali nebotičnik.

V začetku tridesetih letih je izdelal tudi načrte za novi blejski Park hotel (ki niso bili v celoti realizirani), posebno pozornost pa je namenil temu, da bi goste motilo čim manj zvokov. Zato so kavarno in restavracijo postavili v čez cesto ležečo Kazino. Potem ko sta sredi 30. let zašla v finančne težave, sta v stečaju izgubila vse premoženje. Leta 1936 je Združenje gospodarskih bank prevzelo vse njuno premoženje ter v letu 1940 ustanovilo družbo Park hotel. Po vojni so hotel preimenovali v Jezero, a mu leta 1960 vrnili prejšnje ime. Stari Park so zrušili leta 1975, dve leti zatem pa že odprli novega po načrtih arhitekta Fedje Koširja. Prenovljeni Park pa bo prve goste sprejel čez leto dni, napovedujejo pri Sava Turizmu.
Kubusove luči Storž
Družino svetil iz furnirja sta pod močnim vplivom skandinavskega oblikovanja v začetku 60. let oblikovala tedaj mlada arhitekta Nives Kalin Vehovar in Franci Vehovar ter bila zanjo leta 1964 nagrajena z nagrado Prešernovega sklada in častno pohvalo prvega BIO v Ljubljani. Leta 2015 jih je Zavod Big uvrstil med ikone brezčasnega slovenskega oblikovanja. Te ročno izdelane luči, ki niso nikoli zaživele v večji proizvodnji, je pred leti obudila naslednja generacija v družini, sin Arne in njegova žena Kaja Lipnik Vehovar, ki sta nekatere modele iz prvotne kolekcije nekoliko prilagodila, jim dodala nekaj novih oblik ter načinov uporabe in razširila nabor vrst lesa oziroma furnirjev.
Letos že 15-milijonta kremna rezina
Slaščica, ki nosi poimenovanje originalna blejska kremna rezina, je velika 7 x 7 x 7 centimetrov, original pa se od posnemovalcev loči predvsem po tem, da se zaziba, ko ga položijo na krožnik. Njeno svežino najbolj iskreno izdaja njena skorja. Če je sveža, je zgornja plast povsem krhka. Masleno listnato testo pečejo že dan prej, da je zjutraj ohlajeno in ravno prav hrustljavo, njegovo pripravo pa zaposleni poleg ločevanja jajc za jajčno kremo, ki jo ročno mešajo, opisujejo kot najbolj težavno.
Pri pripravi uporabljajo le sveže sestavine: sveža jajca, moko, sladko smetano, mleko, sladkor in maslo. Pripravljajo jih večkrat na dan, ob koncih tedna, ko je na Bledu največ obiskovalcev, tudi vsako uro, na količino pa vplivajo tudi vremenska napoved in najavljene skupine.
Še vedno pomnijo rekordne zimske konce tedna v poznih sedemdesetih letih, ko je zaledenelo jezero privabljalo ogromno obiskovalcev in so jih v enem samem koncu tedna pripravili po 6000.
Prenova:
investitor: Sava Turizem
leto obnove: 2019
avtorja prenove: arhitekta Aljaž Lavrič in Rok Klanjšček, REAL Engineering
vrednost projekta: okoli 500.000 evrov