Pol stoletja najvišjega dimnika v Evropi

Kralj dolin, evropski velikan, stražar, čuvaj, orjak, svetilnik, zasavski ponos, mogočnež, adrenalinski magnet, arhitekturni in tehnični presežek, spomenik preteklosti, ikona in celo falus – vseh teh poimenovanj je bil v pol stoletja deležen 364-metrski dimnik nekdanje trboveljske termoelektrarne. Opisovali in opevali so ga gradbeniki, strojniki, urbanisti, ekologi, lingvisti, sociologi, energetiki, antropologi, kulturniki, umetniki, zgodovinarji in kronisti vseh vrst, med drugim tudi terapevti za dušo in, seveda, politiki ... Medtem ko se je del stroke v 70. letih prejšnjega stoletja bolj kot nad dimnikom navduševal nad čistilnimi napravami, ki pa takrat niti v svetu še niso veljale za zanesljive, so se ljudje, ki so pod dimnikom in okrog njega živeli, z njim sprijaznili. Nikoli pa za ...