Poškodba zadnjih stegenskih mišic: dogaja se tudi rekreativcem

Avtor: asist. dr. Domen Stropnik, dr. med., spec. ortopedske kirurgije

Pri profesionalnih nogometaših mišične poškodbe zajemajo kar tretjino vseh poškodb, med njimi pa so najpogostejše prav poškodbe zadnje stegenske lože. Toda zakaj so te mišice tako dovzetne za poškodbe, kdo je najbolj ogrožen in kako si po poškodbi pravilno opomoremo?

Kaj so hamstringi in kako delujejo

Zadnja stegenska mišica je skupina treh mišic, ki potekajo po zadnji strani stegna od medenice vse do goleni. Ključne so pri vsakodnevnih gibih, kot so hoja, tek in skakanje, saj sodelujejo tako pri upogibanju kolena kot pri iztegu kolka. Ker prečkajo dva sklepa hkrati, kolčnega in kolenskega, so izpostavljene velikim silam, zlasti med hitrim tekom ali ob nenadnih gibih.

Kako pride do poškodbe

Do poškodbe najpogosteje pride na dva načina. Pri prvem tipu se poškodba zgodi med sprintom, ko se mišica maksimalno napne in raztegne. Pri drugem tipu pa pride do poškodbe ob pretiranem raztegu, ko je kolk globoko pokrčen, koleno pa iztegnjeno.

Poškodba se po navadi kaže kot nenadna, ostra bolečina v zadnjem delu stegna, pogosto skupaj z občutkom pokanja ali trzanja. Ob hujših poškodbah, zlasti pri odtrganju tetive od narastišča na medenici, nekateri pacienti res slišijo glasen pok. Poškodbe v predelu blizu medenice so praviloma resnejše, povezane z daljšim okrevanjem in večjim tveganjem za zaplete. Poškodbe mišičnega dela so sicer pogostejše in na začetku lažje, a pri njih je tveganje za ponovitev večje.

Kdo je bolj ogrožen

Največja dejavnika tveganja sta moški spol in prejšnja poškodba istega predela. Kdor je zadnjo stegensko mišico že enkrat poškodoval, je bistveno bolj dovzeten za ponovitev. Tveganje povečajo tudi neprimerno ogrevanje, utrujenost, mišično neravnovesje in šibki stabilizatorji trupa.

Diagnoza: kako ugotovimo, kako huda je poškodba

Po poškodbi zdravnik najprej opravi klinični pregled. Oceni lokacijo in intenzivnost bolečine, mišično moč in gibljivost sklepa ter s tipanjem poišče morebitni defekt v mišici. Za natančno oceno obsega poškodbe sta ključni preiskavi magnetna resonanca (MRI) in ultrazvok. Na podlagi izvida se poškodbe razvrstijo v stopnje od 0 do 4, pri čemer stopnja 1 pomeni blago poškodbo z minimalnim številom pretrganih vlaken, stopnja 4 pa popolno pretrganje mišice ali tetive. Ta razvrstitev je ključna za načrtovanje zdravljenja in napoved časa okrevanja.

Kako poteka zdravljenje

Blažje poškodbe zdravimo brez operacije po fazah: najprej počitek, hlajenje in zaščita poškodovanega mesta, nato postopno uvajanje vaj za krepitev in gibljivost ter nazadnje vrnitev k teku in športno specifičnim obremenitvam. Celoten proces traja od treh tednov do več mesecev, odvisno od resnosti poškodbe

Operativno zdravljenje je potrebno pri popolnih pretrganjih tetive ali pri avulzijah, torej odtrganju tetive od narastišča na medenici. Neoperativno zdravljenje takšnih poškodb namreč pogosto pusti trajne deficite v moči in slabše funkcionalne izide.

Zdravljenje s trombocitno plazmo: da ali ne?

V zadnjih letih je veliko govora o zdravljenju s trombocitno plazmo (PRP), pri čemer pacientu odvzamejo kri, jo centrifugirajo in pridobljeno plazmo z rastnimi faktorji vbrizgajo v poškodovano tkivo. Teorija je privlačna, a rezultati v strokovni literaturi so si nasprotujoči. Mednarodni olimpijski komite tovrstnega zdravljenja mišičnih poškodb uradno ne priporoča. Nekatere raziskave pa kažejo, da je PRP morda koristna pri mlajših športnikih ali pri hujših poškodbah, kjer nekoliko skrajša čas do vrnitve k polnemu treningu.

Preventiva: najboljše zdravljenje je tisto, ki ga ne potrebujemo

Dobra novica je, da lahko s pravimi preventivnimi programi število poškodb hamstringov zmanjšamo za 47 do 58 %. Dokazano učinkoviti programi vključujejo ogrevalne vaje z ekcentričnimi vajami za zadnje stegenske mišice, krepitev stabilizatorjev trupa in optimizacijo tekaške tehnike. Žal jih v praksi redno izvaja le okrog 17 % trenerjev in športnikov, kar je izjemno nizka stopnja glede na dokazano učinkovitost.

Sporočilo je jasno: vlagajte v preventivo, preden vas poškodba prisili v tedne ali mesece okrevanja. Redne in pravilno izvedene vaje za zadnje stegenske mišice so najučinkovitejše orodje, ki ga imamo na voljo, in hkrati najmanj izkoriščeno.

Najpogostejša vprašanja

Kako se kaže poškodba zadnjih stegenskih mišic?	Poškodba se po navadi kaže kot nenadna, ostra bolečina v zadnjem delu stegna, pogosto skupaj z občutkom pokanja ali trzanja. Ob hujših poškodbah, zlasti pri odtrganju tetive od narastišča na medenici, nekateri pacienti res slišijo glasen pok.
Kdaj in kako pride do poškodbe?	Do poškodbe najpogosteje pride na dva načina. Pri prvem tipu se zgodi med sprintom, ko se mišica maksimalno napne in raztegne. Pri drugem tipu pride do poškodbe ob pretiranem raztegu, ko je kolk globoko pokrčen, koleno pa iztegnjeno.
Kdo je bolj ogrožen za poškodbo hamstringa?	Največja dejavnika tveganja sta moški spol in prejšnja poškodba istega predela. Kdor je zadnjo stegensko mišico že enkrat poškodoval, je bistveno bolj dovzeten za ponovitev. Tveganje povečajo tudi neprimerno ogrevanje, utrujenost, mišično neravnovesje in šibki stabilizatorji trupa.
Koliko časa traja okrevanje?	Celoten proces traja od treh tednov do več mesecev, odvisno od resnosti poškodbe. Poškodbe v predelu blizu medenice so praviloma resnejše in povezane z daljšim okrevanjem in večjim tveganjem za zaplete.
Ali poškodba hamstringa zahteva operacijo?	Blažje poškodbe zdravimo brez operacije po fazah: počitek, hlajenje in zaščita, nato postopno uvajanje vaj za krepitev in gibljivost ter nazadnje vrnitev k teku. Operativno zdravljenje je potrebno pri popolnih pretrganjih tetive ali pri avulzijah, saj neoperativno zdravljenje teh poškodb pogosto pusti trajne primanjkljaje v moči in slabše funkcionalne izide.
Je zdravljenje s trombocitno plazmo (PRP) učinkovito?	Rezultati v strokovni literaturi so si nasprotujoči in Mednarodni olimpijski komite te metode za mišične poškodbe uradno ne priporoča. Nekatere raziskave kažejo, da je PRP morda koristna pri mlajših športnikih ali pri hujših poškodbah, kjer nekoliko krajša čas do vrnitve k polnemu treningu.
Kako učinkovita je preventiva?	S pravimi preventivnimi programi lahko število poškodb zadnje stegenske mišice zmanjšamo za 47 do 58 %. Dokazano učinkoviti programi vključujejo ogrevalne vaje z ekcentričnimi vajami za zadnje stegenske mišice, krepitev stabilizatorjev trupa in optimizacijo tekaške tehnike. Kljub dokazani učinkovitosti jih v praksi redno izvaja le okrog 17 % trenerjev in športnikov.

---

Naročnik oglasne vsebine je Artros.