Potovanje okoli sveta

V londonski ew Gardens ponovno vabi prenovljeni vikrotijanski biser, rastlinjak Temperate House
Fotografija: Po petletni prenovi ponovno odprt FOTO: Adrian Dennis/ AFP
Odpri galerijo
Po petletni prenovi ponovno odprt FOTO: Adrian Dennis/ AFP

Opevajo ga kot najdragocenjši dragulj v »kroni« Kewa, arhitekturno čudo, hortikulturna nebesa in najočarljivejšo učilnico. Iz prenove se ne bi mogel spet zbuditi ob bolj pravem času. Palme, ki napolnjujejo njegovo notranjost, so vse bolj modne rastline tako v javnih kot zasebnih interierjih. In to tudi v bolj plebejskih domovanjih brez visokih stropov in velikih oken.
Prenova Temperate House je vzela 1713 dni ali skoraj pet let ter 46 milijonov evrov, s stavbe so odstranili kar 69.000 elementov, jih sčistili, obnovili, popravili ali zamenjali.

Poslej je domovanje za okoli 10.000 rastlin 1500 različnih vrst z območja Afrike, obeh Amerik, Avstralije in Himalaje ter Azije, po katerem popeljejo tudi na vodenih ogledih. Med njimi so tudi nekatere svetovne raritete in najbolj ogrožene vrste rastlin, ki pa v nasprotju s svojo romantično hišo nosijo ostro sporočilo, poudarjajo v uradnem sporočilu. Kljub temu da so starodavne priče, ki so preživele burno zgodovino Zemlje, so zdaj prepuščene številnim nevarnostim. Te, ki jih je mogoče obiskati, pripovedujejo tudi o svojih avanturističnih potovanjih, na katere so se podajale, da bi na koncu domovale v tem botaničnem svetišču. O njem slavni britanski naravoslovec in avtor dokumentarnih filmov o življenju živali v njihovem naravnem okolju 92-letni sir David Attenborough, ki je uradno odprl prenovljeni rastlinjak, deli same hvale. »Ko sem delal v pisarni, sem ob depresivnih vikendih prihajal v Kew in globoko vdihnil. To je krasno,« je povedal na otvoritvi.
 

Največji viktorijanski primerek


Z vstopom v Temperate House se obiskovalec sredi Londona tako lahko poda na potovanje okoli sveta. Srečati je mogoče sagovo palmo Encephalartos woodii iz Južne Afrike, ki slovi kot najbolj osamljeno drevo na svetu. V divjini so našli samo en in edini primerek. Ohranili so se le še moški predstavniki te vrste, poskusi, da bi vzgojili še njihove ženske družice, pa so bili neuspešni. Za drugi zaklad navajajo Dombeyo mauritiano, ki je v divjini štela že med izumrle, dokler botanik iz Kewa Carlos Magdalena ni odkril ene v gričevju Mauriciusa. Po mukotrpnih poskusih, tudi z »lestvijo« iz ljudi, da bi dosegli njeno najnižjo vejo, se je Magdalena v London lahko vrnil z deli rastline. Poslej je Kew Gardens edini naslov, kjer uspeva ta vrsta drevesa. Obiskovalci se lahko srečajo tudi s Taxus wallichiana, ki jo izkoriščajo zaradi protirakave učinkovine taksol, zato je zdaj vključena v program kloniranja, s katerim se trudijo, da bi jo ohranili tudi v divjini.

Temperate House je največji primerek rastlinjaka, ki so ga postavili za časa vladavine angleške kraljice Viktorije in je kot svetovna kulturna dediščina pod Unescovo zaščito. Stavbo je načrtoval eden glavnih arhitektov tega časa Decimus Burton leta 1860, odprli pa so jo tri leta pozneje. To je bil na tem območju njegov drugi rastilnjak. Po njegovih načrtih so iz stekla in jekla že leta 1948 zgradili za tedanje čase nenavadno zgradbo, hišo palm (Palm House), ki je kot čudež iz stekla in kovine zaslovel po vsem britanskem imperiju in je še danes prav tako prepoznavna znamenitost Kew Gardensa. Arhitektom je bila za zgled, zato so po njenem vzoru postavili prav tako imenitni, a zgolj začasni primerek v viktorijanskem slogu, Kristalno palačo v Hyde Parku, ki je gostila svetovno razstavo leta 1851 v Londonu, potem pa so jo podrli. Burton se je proslavil še kot avtor številnih stavb v Regent's Parku in okoli njega, poleg načrta za Kew Gardens pa je izdelal še načrt za ureditev londonskega živalskega vrta in Hyde Parka ter gradil podeželske vile v klasicističnem in neogotskem slogu.
 

Hiše za palme


Tako imenovane hiše za palme je zapovedovala moda 19. stoletja. Po dveh stoletjih se je namreč izpela priljubljenost oranžerij, ki so se pojavile v 16. stoletju na vladarskih dvorih za takrat moderne zbirke pomaranč in drugega južnega sadja. Oranžerije so imele poleg uporabne vrednosti tudi reprezentativen pomen, zato so številne med njimi imenitne zgradbe in danes zaščitene kot kulturni spomeniki. Z danes največjo ohranjeno baročno oranžerijo se ponaša francoski Versailles, s precej manjšo, a še vedno drugo največjo v Evropi, ki so jo postavili na začetku druge polovice 18. stoletja, pa dunajski Schönbrunn. Mnoge so izgubile svoj prvotni namen, v času, ko so jih postavili, pa so v njih prirejali slovesnosti, bankete pa tudi gledališke predstave.
Ker je stavbeništvo 19. stoletja že tako napredovalo, predvsem pri obdelavi železa in stekla ter je človeštvo že izumilo parno gretje, so se v zelenju lahko poslej začele dvigovati drzne jeklene konstrukcije zaobljenih oblik, ki so na prvi pogled dajale vtis, kot da so v resnici velike elegantne steklene koprene. Še zdaj so priljubljene znamenitosti številnih mest.

Poleg steklenjakov v Kraljevih botaničnih vrtovih Kew kot ene najveličastnejših slovijo tudi kraljevi rastlinjaki Laeken, ki so jih v zadnji tretjini 19. stoletja zgradili na dveh hektarih in pol za belgijskega kralja Leopolda II. v Bruslju. Steklenjake v parku Laeken si je mogoče ogledati samo aprila in maja, ko cvetijo rože. Brez hiše za palme seveda ni šlo niti na cesarskem Dunaju. Eleganten primerek Palmhausa so v Schönbrunnu po angleškem vzoru postavili v osemdesetih letih 19. stoletja, v času, ko je za svetovno razstavo v Parizu zrasel tudi znameniti Eifflov stolp. Z nekaj deset let starejšim steklenim primerkom z jekleno konstrukcijo se ponaša tudi nekdanje posestvo knežje družine Liechtenstein v češkem mestu Lednice, blizu meje med Češko, Avstrijo in Slovaško, ki je prav tako kakor Schönbrunn in Kew Gardens uvrščen na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Po izbranem rastlinju s toplejših kotičkov zemeljske oble se je v zanimivih starih oranžerijah in steklenjakih mogoče razgledovati še v Italiji, Franciji, Nemčiji, ZDA ... In si nato dom deliti s kakšnim manj imenitim, a še vedno navdušujočim predstavnikom njihove vrste.
 

Komentarji: