Požár

Na kamnitem in nizko poraščenem pobočju za hišo sem opazila steber dima, ki se diagonalno dviga proti nebu. Ja, spet gori. Spet, ker so taki požari pri nas v poletnem času običajni, predvsem ob železnici, ki preči pobočje. Pri zaviranju vlaka se ustvarijo iskrice, ki poskočijo s tirnic na od sončne pripeke izsušeno rastje. Če bi državno železniško podjetje redno in skrbno vzdrževalo svoje površine, bi take požare, nastale iz malomarnosti, lahko preprečili. Tako modrujejo vaščani na vznožju kamnitega pobočja z besedami, ki so našiljene s prirojenimi protiitalijanskimi čustvi, a poleg osti v sebi nosijo tudi nekaj tope resnice. Ko sem pred štirimi leti gledala steber dima, ki se je s kraškega pobočja med Devinom in Medjevasjo diagonalno dvigal proti nebu, nisem mogla slutiti, da bodo te iskrice prestopile mejo in se razplamtele v največji požar v zgodovini samostojne Slovenije.

V teh dneh je na območju celotne Slovenije razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja, v občinah na Obali in na Krasu pa zelo visoka – najvišja – stopnja. V času velike ogroženosti je v naravnem okolju (na njivah, travnikih, pašnikih in v gozdovih) prepovedana uporaba odprtega ognja: prepovedano je kurjenje kresov, netenje ognja za žar, odmetavanje cigaretnih ogorkov, uporaba ognjemetov in sežiganje vrtnega odpada. Potrudimo se spoštovati omejitve, naravo, delo gasilcev in drugih organov, ki skrbijo za požarno varnost. Tudi najmanjša iskrica lahko zaneti požar, 'ogenj, ki povzroča škodo, uničuje' (SSKJ2).

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: Nina Pahor.