Najrazličnejše podobe Gorenjske s konca 19. in začetka 20. stoletja, od planinskih vrhov do industrijske krajine, ki jih je v svoj fotografski objektiv ujel jeseniški fotograf in založnik Fran Pavlin, so v zlati dobi razglednic potovale po domovini in svetu v tisočih izvodov. Prinašale so sporočila, promovirale turizem in krepile narodno zavest, danes so dragocen vizualni dokument krajevne, kulturne in naravne dediščine Gorenjske in Slovenije.

Fran Pavlin je bil najdejavnejši založnik razglednic svojega časa, njegove razglednice so postale nepogrešljiv del tako zasebnih kot muzejskih zbirk. Tudi v Gornjesavskem muzeju Jesenice, kjer vabijo na aktualno razstavo avtoric Špele Smolej Milat, Daše Čopi in Katje Žvan, jih hranijo vsaj 500, na njih pa je prepoznati podobe, ki so pogosto povsem drugačne od današnjih podob gorenjskih krajev od Vintgarja do Višarij, od železnice in industrije na Jesenicah do idiličnih vasic in planin Gornjesavske doline.

Kot piše na razstavnem panoju, je Evropo že takoj po pojavu razglednic v 19. stoletju preplavila zbirateljska mrzlica. Sploh med meščansko mladino je bil »razglednični šport« izredno moden, a vendarle niso bile rezervirane le za višji sloj. Stale so deset vinarjev, znamka pa pet, kar je bilo toliko, kolikor je stal, denimo, izvod časopisa ali kilogram krompirja.

Kmalu so se pojavili posebni albumi za razglednice, najbolj zagrizeni zbiratelji pa so imeli celo mrežo dopisovalcev iz vse Evrope. Eno največjih zbirk razglednic je konec 19. stoletja in na začetku 20. stoletja ustvaril Švicar, v zbirki 54.400 razglednic, ki jih hrani švicarska univerza ETH Zürich, pa je tudi 110 razglednic Gornjesavske doline in okoli 130 razglednic Frana Pavlina.

Sprva traser železniških prog

Pavlin, ki se je rodil v Bukovici pri Vodicah na Gorenjskem, je pri 18 letih odšel od doma in je kot traser železniških prog prepotoval velik del Nemčije in Avstrije. Fotografirati ga je naučil češki nadinženir in sloviti fotoamater Fran Šuber, kar mu je očitno pomagalo, da se je kmalu uveljavil kot znan in uspešen pokrajinski fotograf.

Razglednica Kranjske Gore okoli leta 1910 FOTO: hrani Gornjesavski Muzej Jesenice

Leta 1899 se je z družino preselil na Jesenice, kjer je dobil tudi obrtno dovoljenje, šest let zatem pa je pustil službo pri gradbenem vodstvu in odprl svoj fotoatelje. Posvetil se je tudi izdajanju razglednic iz svojih fotografij, bil je uradni fotokronist gradnje Bohinjske proge, a najbolj so ga privlačile gorske pokrajine, naravne lepote, vasice ter mestne in industrijske vedute.

Že v prvih letih 20. stoletja je postal poznan kot izvrsten fotograf ter založnik razglednic, njegove izdelke so objavljali v Planinskem vestniku, Ilustriranem Slovencu, Domu in svetu ter drugih domačih in tudi tujih časopisih. Tudi kritiki so že zgodaj prepoznavali njegovo tehnično znanje, občutek za kompozicijo in estetsko dodelanost.

Denimo v Planinskem vestniku so leta 1904 ugotavljali, da se »na vseh njegovih slikah vidi fin ukus in mnogoletna praksa« ter da »svoj aparat pozna natančno; pri vsaki svetlobi je ekspozicija prava«. Leto pozneje v Slovenskem narodu pa, da so »vse razglednice jako okusno in umetniško dovršene, zato jih občinstvu kar najtopleje priporočamo«. Svoja dela je občasno predstavil na razstavah, uporabljena pa so bila tudi za promocijo slovenskih krajev v tujini, je mogoče izvedeti na razstavi.

Klanško-Belopeško jezero z Mangartom v ozadju FOTO: hrani Gornjesavski Muzej Jesenice

Med obema vojnama je Pavlin postal zelo uspešen, s posodobitvijo in opremo fotoateljeja je sledil tehnološkemu razvoju na tem področju, imel je tudi nekaj vrhunskih fotoaparatov Leica. Družini je sicer mnogo večji zaslužek prinašala trgovina s pivom na debelo, s pivovarskimi posli pa se je ukvarjal že pred prvo svetovno vojno.

V gore je hodila vsa družina

Kot izkazujejo njegove fotografije in razglednice, in poudarja tudi kustosinja za kulturno in umetnostno zgodovino Daša Čopi, je bil Pavlin tudi aktiven član Slovenskega planinskega društva. V gore je hodila vsa njegova družina, ki mu je pomagala tudi pri fotografiranju, kar je bilo takrat še posebej težavno zaradi prenašanja velikih fotoaparatov in opreme.

Članici Turističnega kluba Skala, pri katerem se je z ustanovitvijo fotografske sekcije začela amaterska fotografska dejavnost na Jesenicah, sta bili hčeri Zora in Milena oziroma Mila. Slednja, Pavlinova najmlajša hči, je doštudirala fotografijo na Grafičnem učnem in raziskovalnem inštitutu (Zveznem inštitutu) na Dunaju, njen profesor pa je bil znan avstrijski fotograf Rudolf Koppitz. Kot oče se je posvečala pokrajinski in portretni fotografiji, razstavljala je tudi na velesejmu v Ljubljani in sredi 30. let prevzela vodenje fotoateljeja in razgledničarsko dejavnost Pavlin.

Jesenice fužine pred letom 1918 FOTO: hrani Gornjesavski Muzej Jesenice

Za Milo in njenega očeta je bilo usodno bombardiranje zaveznikov tik pred koncem vojne, 1. marca 1945. »Bomba je zadela Pavlinovo hišo na Gosposvetski cesti na Jesenicah. Na usodni dan je Fran ležal bolan v postelji, Mila, tedaj visoko noseča, pa je letala opazovala z balkona, umrla sta oba.

Z uničenjem doma in ateljeja je izginil tudi večji del njegove fotografske zapuščine, tako da je bil kot fotograf na Jesenicah skoraj pozabljen, saj razen fotografij in razglednic o njem ni bilo veliko znanega,« pripoveduje Čopijeva. Zato je bilo za razumevanje njegovega življenja in dela potrebnega veliko raziskovanja in ga bo tudi v prihodnje, je pa nekaj zanimivosti navrglo brskanje po časopisih.

Marsikatero nejasnost ali podatek sta v pogovorih z avtoricami razstave pojasnila tudi Pavlinova potomka, upokojena etnologinja Zora Slivnik Pavlin, ter še eden od potomcev Pavlinove družine in zbiratelj razglednic Maksimilijan Košir. Med drugim se je potrdilo, da je Pavlinova družina na Jesenicah imela še vilo na Plavžu v bližini današnjega zdravstvenega doma, ki še vedno stoji, a ima druge lastnike. V njej naj bi Pavlinovi hranili svoje arhive, ni pa znano, kam je po vojni izginila tamkajšnja zapuščina, še dodaja sogovornica.

Bohinjsko jezero FOTO: hrani Gornjesavski Muzej Jesenice

Kot so že leta 1908 zapisali v listu Promet in gostilna, je znani fotograf Fran Pavlin na Jesenicah založil več kot pol milijona novih razglednic, ki da se odlikujejo po svoji fini izvedbi. »Iz doposlanih nam vzorcev razvidimo, da je bil gosp. Pavlin jako izbirčen pri fotografiranju in da je pogodil vedno kraje od najlepše strani. /…/ Vsem gostilničarjem in trgovcem jih najtopleje priporočamo, ker so res vsega priporočila vredne. To storimo tem lažje, ker v zadnjem času nadlegujejo vsiljivi agentje po Gorenjskem ljudi in jim prodajajo za drag denar razglednice, ki nimajo nikake vrednosti.«