Pri štiridesetih še ni prepozno

Mnogi o laserski operaciji dioptrije razmišljajo že v dvajsetih ali tridesetih letih, a odločitev odložijo. Kontaktne leče še služijo svojemu namenu, očala so sprejemljiva, življenje pa vedno prinese kaj nujnejšega. Po štiridesetem se to ravnovesje rado prevesi. Oči so po dnevu pred zaslonom bolj suhe in utrujene, kontaktne leče postanejo manj udobne, želja po svobodi brez očal pa postane konkretnejša. Dobro je vedeti, da pri štiridesetih za lasersko operacijo dioptrije praviloma še ni prepozno, le načrtovati jo je treba z več pozornosti.

Veronika Blažič, dr. med., specialistka oftalmologije | Očesni center Morela, Ljubljana | morela.si

Odločitev, ki pogosto dozori pozneje

Veliko tistih, ki pridejo na posvet zaradi laserske korekcije dioptrije, ni starih dvajset let. Mnogi so že pri štiridesetih in največkrat povedo zelo podobno zgodbo. O posegu so razmišljali pred leti, nato presodili, da čas še ni pravi, in nadaljevali z očali ali kontaktnimi lečami. Želja po odpravi dioptrije se ni izgubila, samo umaknila se je drugim prioritetam.

Ko se vrne, se pogosto ne vrne zaradi enega velikega dogodka. Pogosteje gre za počasen občutek, da je vsakodnevno prilagajanje vida postalo odveč. Očala pri športu motijo. Kontaktne leče proti koncu dneva pečejo. V torbi so vedno kapljice, rezervna očala in etui za leče. Kar je bilo leta del rutine, nenadoma zahteva preveč napora.

Takšne odločitve ne razumem kot zamujene priložnosti. Pri operaciji dioptrije ni najpomembnejše vprašanje, zakaj se zanjo niste odločili prej. Pomembnejše je, kaj od svojega vida pričakujete danes in v prihodnjih letih. Prav s tem vprašanjem se začne dober posvet.

Kdor želi najprej razmisliti, ali je poseg zanj sploh smiseln, lahko izhodišče dobi s kratkim testom primernosti za operacijo dioptrije. Za bolj poglobljen razmislek pa je koristno tudi vprašanje, kaj si pred operacijo v resnici želite od svojega vida. Nekdo si želi predvsem svobodo pri športu, drugi lažje delo pred računalnikom, tretji pa življenje brez vsakodnevnega ukvarjanja z lečami. Odgovor ni pri vseh enak, zato tudi načrt ne sme biti enak.

Ko kontaktne leče in zasloni začnejo motiti

Po štiridesetem letu odločitev za operacijo dioptrije pogosto ne izvira iz videza ali visoke dioptrije. Pogosteje jo sproži udobje. Po letih, včasih desetletjih nošenja kontaktnih leč jih oči preprosto ne prenašajo več tako kot nekoč.

K temu se pridruži način življenja. Mnogi večino delovnega dne preživijo pred zaslonom. Manj mežikamo, zrak v prostorih je suh, oči so obremenjene več ur zapored. Rezultat je znan skoraj vsem, ki pridejo na posvet: zjutraj so leče še znosne, pozno popoldne pa so oči suhe, pekoče in utrujene. Marsikdo leče sname takoj po službi, čeprav ga čaka še del dneva.

Takšno počasno izgubljanje udobja pogosto prevesi tehtnico. Mnogi ne pridejo zato, ker bi jih očala nenadoma motila, temveč ker imajo občutek, da se njihov dan preveč vrti okoli oči.

Suhe oči vedno obravnavamo resno. Niso le neprijeten občutek, temveč pomemben podatek pri načrtovanju posega. Včasih jih je treba pred operacijo najprej umiriti, vedno pa vplivajo na izbiro metode, o čemer pišem v zapisu o operaciji dioptrije pri težavah s suhimi očmi. Prav zato je za vse, ki so dolga leta nosili kontaktne leče in veliko delajo pred zasloni, posebej pomembno, da se poseg načrtuje individualno.

Laser po štiridesetem zahteva več načrtovanja, ne več strahu

Marsikoga misel na poseg na očeh skrbi in to je povsem razumljivo. Prav zato si na posvetu vzamem čas, da pojasnim vsak korak in odgovorim na vsa vprašanja. Dobra odločitev raste iz razumevanja, ne iz naglice.

Če ima nekdo v štiridesetih stabilno dioptrijo za daljavo in zdrave oči, je laserska korekcija dioptrije lahko zelo dobra rešitev. Poseg pri tej starosti ni bistveno drugačen kot pri mlajših pacientih. Tudi okrevanje je lahko hitro. Razlika je predvsem v tem, da oko po štiridesetem že vstopa v novo obdobje.

V tem življenjskem obdobju se začne pojavljati starostna daljnovidnost. To ni bolezen, temveč naravna sprememba očesa. Branje drobnega tiska postane manj udobno, telefon začnemo držati nekoliko dlje od obraza, zvečer se oči pri delu od blizu hitreje utrudijo. Sprva so spremembe komaj opazne, nato postanejo del vsakdana.

Zato po štiridesetem ne razmišljamo samo o tem, kako popraviti vid na daljavo. Razmišljamo tudi o tem, kako bo nekdo bral, delal za računalnikom in živel v naslednjem desetletju.

Pri nekaterih je smiselno za jasen vid na daljavo korigirati obe očesi. Pri drugih lahko eno oko pustimo rahlo kratkovidno, da podaljšamo trajanje dobrega vida za bližino, drugo pa optimiziramo za ostrino na daljavo. Možgani obe sliki povežejo zelo naravno. Večina se na takšno razliko hitro privadi, a tega nikoli ne načrtujemo na pamet. Najprej učinek preizkusimo s simulacijo pri pregledu in se o tej možnosti pogovorimo.

Takšna mala prilagoditev lahko precej podaljša obdobje, ko človek dobro vidi pri vsakodnevnih opravilih brez stalnega poseganja po očalih. To ni rešitev za vsakogar, je pa pri pravem pacientu odlična priložnost za odložitev časa, ko bodo potrebna bralna očala.{

Zakaj je metoda SMILE pogosto dobra izbira

Metodo vedno izberemo glede na oko, ne glede na starost samo. Pri mnogih pacientih v štiridesetih je zelo primerna metoda SMILE. Gre za eno najmanj invazivnih laserskih tehnik, ki jih uporabljamo, saj poseg opravimo skozi zelo majhno odprtino in brez dviga večjega režnja roženice.

Za pacienta to praviloma pomeni nežnejši poseg, za tiste s težavami s suhimi očmi pa je pomembno tudi to, da metoda SMILE običajno povzroča manj težav s suhostjo po posegu kot nekatere druge tehnike. Pri tistih, ki so že pred posegom občutljivi zaradi kontaktnih leč, dela za zaslonom ali suhega okolja, ta razlika ni nepomembna.

To ne pomeni, da je SMILE vedno prava izbira. V nekaterih primerih je primernejša metoda Femto LASIK. Odločitev je odvisna od dioptrije, debeline in oblike roženice, kakovosti solznega filma, življenjskega sloga in pričakovanj.

Metoda SMILE danes ne popravlja le kratkovidnosti, temveč tudi blago daljnovidnost, posebna različica za odpravo starostne daljnovidnosti pa naj bi bila na voljo že kmalu, kar je za to skupino pacientov obetavna novica.

Več o razlikah med metodama je koristno prebrati v primerjavi metod SMILE in Femto LASIK, sam potek posega pa je opisan tudi na strani o laserski operaciji dioptrije po metodi SMILE.

Kaj pomeni desetletje brez očal

Najpogostejše vprašanje pri tej starosti je zelo razumljivo: če se bo bližinski vid tako ali tako spreminjal, ali se poseg sploh splača?

V večini primerov je odgovor pritrdilen. Laserska korekcija pri štiridesetih doda še mnoga leta zelo praktične svobode. Oster vid na daljavo, lažje delo pred zaslonom, manj ukvarjanja z lečami, manj iskanja očal in manj občutka, da oči ves čas zahtevajo prilagajanje.

Pri tem moramo biti odkriti. Starostna daljnovidnost napreduje ne glede na laserski poseg. Če obe očesi popravimo za daljavo, bodo očala za branje drobnega tiska potrebna nekoliko prej, pri pristopu z rahlo kratkovidnostjo enega očesa pa to obdobje pogosto lahko precej odmaknemo. Pri nekaterih je v poznejših letih lahko smiselna operacija starostne dioptrije z zamenjavo očesne leče. A to ne zmanjša vrednosti let, ki jih lahko posameznik pred tem preživi brez očal za daljavo in brez kontaktnih leč.

Zato na posvetu vedno govorimo tudi o času. Ne samo o tem, kaj lahko naredimo danes, temveč kaj bo poseg pomenil čez pet, deset ali več let. Dober rezultat ni samo dobra meritev dioptrije po posegu. Dober rezultat je vid, ki se ujema z življenjem posameznika.

Prava rešitev se začne s pregledom

Če bi želela bralcu v tem življenjskem obdobju predati eno misel, bi bila ta: po štiridesetem je dober pregled še pomembnejši, ne manj pomemben. Oko se spreminja, pričakovanja so drugačna, vsakdan pa je pogosto zelo aktiven. Zato ne obstaja standardna rešitev, primerna za vsakogar.

Ko razumemo, kaj si nekdo želi od svojega vida, ko natančno izmerimo oči in upoštevamo prve znake starostne daljnovidnosti, se prava pot običajno jasno pokaže. Za mnoge v štiridesetih s stabilno dioptrijo za daljavo je to laserska korekcija, načrtovana z mislijo na prihodnja leta.

V Očesnem centru Morela v Ljubljani cilj ni samo izbrisati številke z recepta za očala. Cilj je, da vsak vidi tako, kot potrebuje za svoje življenje. Da lahko dela, bere, potuje, vozi, se ukvarja s športom in se ob tem čim manj ukvarja s svojimi očmi. Po mojih izkušnjah je za takšno svobodo redko prepozno.

Pogosta vprašanja

Sem pri štiridesetih ali petdesetih letih prestar za lasersko operacijo dioptrije?

Ne. Starost sama po sebi ni ovira. Pomembno je, da je dioptrija za daljavo stabilna, da so oči zdrave in da so pričakovanja realna. Mnogi se za lasersko korekcijo odločijo v štiridesetih letih in so z rezultatom zelo zadovoljni. Po petdesetem letu je pri nekaterih primernejša operacija z očesno lečo, vendar o tem odločimo šele po pregledu.

Kaj je zame primernejše, SMILE ali Femto LASIK?

Obe metodi sta sodobni in učinkoviti, prava izbira pa je odvisna od vašega očesa. SMILE je manj invazivna metoda, ki jo opravimo skozi zelo majhno odprtino, zato je pogosto dobra izbira pri ljudeh, ki imajo težave s suhimi očmi. V nekaterih primerih je primernejši Femto LASIK, zlasti pri določenih vrstah dioptrije ali posebnostih roženice. Kako presodim, kaj je za koga primerno, pojasnjujem v zapisu o primernosti za operacijo po metodi SMILE.

Imam suhe in utrujene oči zaradi kontaktnih leč in zaslonov. Je poseg vseeno mogoč?

Pogosto je mogoč, vendar je treba suhe oči pred posegom natančno oceniti. Včasih jih najprej zdravimo, saj dober solzni film vpliva na udobje, celjenje in kakovost vida po operaciji. Za mnoge je laserska korekcija olajšanje prav zato, ker prenehajo vsak dan nositi kontaktne leče.

Kako dolgo traja rezultat laserske operacije dioptrije?

Korekcija obstoječe dioptrije za daljavo je trajna. Oko pa se še naprej naravno stara. Bližinski vid se lahko postopoma spreminja zaradi starostne daljnovidnosti, pozneje se lahko razvije tudi siva mrena. To ne pomeni, da se laserska korekcija izniči, temveč da se v očesu z leti pojavijo druge naravne spremembe.

Je laserska operacija dioptrije boleča?

Poseg ni boleč, saj oko pred operacijo omrtvičimo s kapljicami. Med posegom lahko čutite dotik ali pritisk, bolečine pa ne. Večina ljudi jasnejši vid opazi hitro, prve ure po posegu pa so lahko oči rahlo občutljive, solzne ali dražeče.

Kako hitro po posegu vidim in se lahko vrnem na delo?

Pri metodi SMILE večina opazi jasnejši vid že v prvem dnevu, k pisarniškemu delu pa se mnogi vrnejo v dnevu ali dveh. Prve dni svetujemo previdnost pri drgnjenju oči, plavanju in obisku savne. Natančna navodila vedno prilagodimo posamezniku in izbrani metodi.

Kaj, če moje oči niso primerne za laserski poseg?

Če laser ni najprimernejša možnost, to še ne pomeni, da ni druge rešitve. Pri tanjši roženici, zelo visoki dioptriji ali nekaterih drugih posebnostih lahko razmišljamo o vstavitvi fakične znotrajočesne leče. Ta popravi dioptrijo v očesu, ne da bi spreminjali roženico. Več o tej možnosti opisujem v zapisu o korekciji dioptrije s fakično lečo. O primernosti odločimo po natančnem pregledu.

Se operacija po štiridesetem letu splača?

Za mnoge da. Prav v tem obdobju so pogosto poklicno in zasebno zelo dejavni, zato jim leta brez očal in kontaktnih leč pomenijo veliko. Smiselnost posega pa je vedno osebna odločitev. Najboljši prvi korak je pregled v Očesnem centru Morela v Ljubljani, na katerem ocenimo oči, pogovorimo se o vaših pričakovanjih in pojasnimo, kaj je za vas realno.

---

Naročnik oglasne vsebine je Morela okulisti