Primer Rupnik: postopek se nadaljuje

Iz Vatikana je te dni prišla novica, da so imenovali pet sodnikov, ki bodo obravnavali primer nekdanjega slovenskega jezuita Marka Rupnika, obtoženega, da je v devetdesetih letih zlorabil več kot dvajset redovnic iz skupnosti Loyola. Petčlanski senat sestavljajo ženske in kleriki, ki nimajo funkcije v dikasteriju za nauk vere ali drugih vatikanskih organih, so zapisali v izjavi za javnost. Po poročanju agencije AP bi to lahko bilo znamenje, da se bo kmalu vendarle začelo sojenje.

Kot so pojasnili v dikasteriju za nauk vere, so člane senata izbrali tako, da bosta zagotovljena avtonomija in neodvisnost sodišča, njihovih imen za zdaj niso razkrili. Sodniki bodo po poročanju AP uporabili kanonsko pravo, čeprav še ni jasno, katerih kaznivih dejanj je natanko obtožen znotraj tega.

Madež na Frančiškovi zapuščini

Primer Marka Rupnika, jezuitskega umetnika, čigar mozaiki krasijo tudi nekatere najbolj obiskane bazilike na svetu, vključno s Fatimo na Portugalskem in Lurdom v Franciji, je močno omadeževal zapuščino pokojnega papeža, saj obstajajo namigi, da so ga Frančišek, jezuitski red in vatikanski urad za disciplinske zadeve, ki ga vodijo jezuiti, desetletja ščitili z ignoriranjem in zavračanjem obtožb proti njemu. Omenjena izjava dikasterija o tem, kako so sestavili senat, izraža implicitno priznanje, da je bilo dozdajšnje obravnavanje Rupnikovega primera vse prej kot avtonomno ali neodvisno, sklepajo pri AP.

Na pročelju bazilike svetega rožnega venca v francoskem romarskem središču Lurd so spomladi prekrili Rupnikove mozaike. FOTO:  Vladimir Jerman

Rupnik je v začetku devetdesetih let domnevno izvajal spolno in psihično nasilje nad najmanj dvajsetimi ženskami, zlasti v skupnosti v Ljubljani, v kateri je deloval. Leta 2021 je skupina redovnic iz skupnosti Loyola patra obtožila zlorab, vendar je dikasterij za nauk vere v Vatikanu po preiskavi odločil, da so obtožbe proti njemu zastarale, zato so primer zaključili. Kljub temu so proti Rupniku uvedli sankcije, začasno so ga tudi izobčili zaradi uporabe spovednice za odvezo ženske, s katero je imel spolne odnose. Vendar je nadaljeval delo in pridiganje, medtem ko so se vrstila pričevanja žensk, ki so trdile, da so bile Rupnikove žrtve.

Vatikan je po pritisku javnosti 20. oktobra 2023 odredil postopen razpust skupnosti sester Loyola, papež Frančišek je še istega meseca pozval dikasterij za nauk vere, naj odpre nov postopek proti Rupniku in znova prouči primere. »Ta oseba, umetnik te ravni – zame je to bilo veliko presenečenje in rana,« je izjavil papež.

Tudi nune

Nekatere redovnice so javno zahtevale pravico, med drugim v dokumentarnem filmu Nuns vs. The Vatican (Nune proti Vatikanu)​, ki je bil prejšnji mesec premierno predvajan na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu. Film, ki ga naslavljajo tudi s ključnikom #nunstoo, torej po analogiji z gibanjem #metoo (#jaztudi), je režirala Lorena Luciano, osredotoča pa se na Glorio Branciani in Mirjam Kovač, nekdanji sestri skupnosti Loyola, ki sta se javno izpostavili že na novinarski konferenci februarja lani v Rimu.

Film Nuns vs. The Vatican (Nune proti Vatikanu) se osredotoča na Glorio Branciani in Mirjam Kovač, nekdanji sestri skupnosti Loyola, ki sta med desetinami domnevnih žrtev nekdanjega jezuitskega duhovnika. FOTO: Promocijsko gradivo 

Na novico, da so vendarle imenovali pet sodnikov, so se redovnice odzvale z zadovoljstvom. »Upamo, da se bo sojenje končno začelo,« je dejala njihova odvetnica Laura Sgrò. »Predolgo čakajo na pravico – in pravica ne bo koristila le njim, ampak tudi Cerkvi,« je dodala po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa. Še vedno bodo primer obravnavali po kanonskem pravu, ne na kazenskem sodišču, kar pomeni, da njegove zlorabe ne bodo obravnavane kot kaznivo dejanje, za katero je predvidena zaporna kazen, temveč kot greh, poudarjajo tudi strokovnjaki v omenjenem dokumentarnem filmu.