Protesti proti Rusiji in Izraelu v Benetkah se nadaljujejo

Jutri se v Benetkah odpira 61. bienale, največja razstava sodobne umetnosti na svetu, ki zadnje mesece razdvaja javnost in neti proteste. Ne le ponovna uvrstitev Rusije, na bienalu so zastopane tudi druge države, vpletene v vojaške konflikte – ZDA in Izrael. Iran, ki je na bienalu sprva napovedoval sodelovanje, se je pozneje umaknil. 

Že predvčerajšnjim se je pred izraelskim paviljonom zbralo približno sto propalestinskih demonstrantov. Mednarodna aktivistična mreža umetnikov, kustosov, piscev in kulturnih delavcev Art Not Genocide Alliance (ANGA), ki se zavzema za kulturni bojkot Izraela v kontekstu vojne v Gazi in širšega izraelsko-palestinskega konflikta ter je stopnjevala svoje nasprotovanje proti izraelskemu paviljonu, je za danes, dan pred odprtjem, napovedala 24-urni protest, ki naj bi se začel danes popoldne na Viale Garibaldi.

Zadnje dni proti prisotnosti Rusije na bienalu glasno protestirajo tudi članice ruske feministične punk rock skupine Pussy Riot in ukrajinskega feminističnega kolektiva Femen. Predvčerajšnjim, ko se je odprl ruski paviljon za novinarski predogled, so s podporniki protestirale pred ruskim paviljonom, med drugim z razgaljenimi oprsji in rožnatimi dimnimi bombami. »Tukaj smo, da vas spomnimo, da je danes edina ruska kultura, edina ruska umetnost kri. Ta paviljon stoji na ukrajinskih množičnih grobiščih,« je dejala aktivistka Femena Inna Ševčenko. 

Predvčerajšnji protesti so bili pred ruskim paviljonom, ki med bienalom sicer ne bo odprt za javnost. FOTO: Marco Bertorello/ AFP

Tudi včeraj so članice skupine Pussy Riot, ki jih je Rusija lani razglasila za ekstremistično organizacijo in ji prepovedala dejavnosti na ozemlju države, v Benetkah organizirale demonstracije proti udeležbi Rusije. Kot je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa, je policija protestnike ustavila v bližini Trga svetega Marka in jih preusmerila na sedež fundacije bienala, kjer so prižgali bakle v modro-rumenih barvah, barvah ukrajinske zastave.

Bienale je naletel na kritike italijanske vlade in Evropske unije pa tudi skoraj dvesto sodelujočih umetnikov, kustosov in drugih umetniških delavcev, ki so marca, ko je postalo znano, da bo Rusija na razstavi zastopana prvič po invaziji na Ukrajino, podpisali protestno pismo. Predsednik bienala Pietrangelo Buttafuoco je odločitev branil z besedami, da bi morala umetnost ostati nevtralen prostor za dialog brez cenzure.

Skupina evropskih ministrov za kulturo in zunanje zadeve je obsodila prisotnost Moskve kot nesprejemljivo glede na trenutno vojno, evropska komisija pa je pozneje sporočila, da namerava začasno ustaviti ali prekiniti svojo donacijo v višini dveh milijonov evrov v treh letih. Kaja Kallas je v drugi polovici aprila napovedala, da je ruska vrnitev na beneški umetniški bienale nemoralna in da je EU ne bo sofinancirala, za zagovor so jim namenili 30 dni časa. EU je zaradi pomislekov glede kršitve evropskih sankcij proti Moskvi prejšnji teden ponovno pisala italijanski vladi in zahtevala pojasnilo o pogojih, pod katerimi gosti rusko delegacijo. Ruski paviljon med bienalom sicer ne bo odprt za javnost.

Femenu in Pussy Riot so se pridružili protestniki že v sredo pred ruskim paviljonom v Giardinih. FOTO: Marco Bertorello/ AFP

Potem ko je žirija beneškega bienala napovedala, da ne bo ocenjevala predstavnikov držav, katerih voditelji so predmet nalogov za prijetje Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), med njimi Rusije in Izraela, je prejšnji teden odstopila. Zaradi odstopa in »izredne narave trenutnih mednarodnih geopolitičnih razmer« pa so organizatorji podelitev nagrad preložili z 9. maja na zadnji dan razstave, 22. november. Z bienala so sporočili, da bodo podelili dve nagradi, o katerih lahko glasujejo obiskovalci, eno od njiju pa lahko prejme kateri koli nacionalni udeleženec – tudi Rusija. To sledi načelu vključenosti in enake obravnave, so zapisali v izjavi.