Psihologinja: Otroku lahko pomagamo tudi tako, da ne posežemo takoj vmes

Ko otrok težko razume daljše besedilo ali ne najde besed, s katerimi bi povedal, kaj misli, vzrokov ne gre iskati le v šolskem sistemu. »V razvoju se nobena sposobnost ne pojavi kar iznenada,« pravi psihologinja dr. Urška Fekonja. Z njo smo se pogovarjali o tem, kaj se otrok nauči ob vsakdanjem pogovoru, skupnem branju in igri.

Pomembno je, da se z otrokom pogovarjamo že, ko je dojenček, pozneje pa mu pustimo dovolj časa, da sam pove, kar želi. Fekonja opozarja, da mu z dokončevanjem stavkov ali odgovarjanjem namesto njega jemljemo priložnost za izražanje. Podobno velja, ko mu prehitro priskočimo na pomoč pri nalogi, ki je še ne zmore.

Kaj pa, ko otrok reče, da mu je dolgčas? »Dolgčas ni nekaj, kar bi bilo treba vedno takoj odpraviti,« poudarja sogovornica. Prav tu se odpre vprašanje, ki ga pozna skoraj vsak starš: kdaj otroku pomagati in kdaj mu pustiti, da sam poišče pot naprej? O tem, pa tudi o zaslonih, čakanju in potrpežljivosti, preberite v intervjuju na Onaplus.si.