Ribe piloti plavajo tudi brez morskega psa

Kar nekaj prahu je pred nekaj dnevi dvignila v Trstu objava fotografij ribe pilota (Naucrates ductor), ujete v morju pred tržaškim Velikim trgom. Ker je riba zaradi svojih kovinsko temnomodrih prog precej nenavadna, in je večina tukaj živečih še ni videla, smo lahko brali različne komentarje. Od komentarja starega ribiča, ki je trdil, da je v svoji 60-letni ribiški karieri še ni videl, do nagajivih ugibanj, da je pravi strah in trepet - namreč morski pes - pravzaprav ostal v morju.

Športni ribič Giacomo iz Trsta, ki jo je ujel, je za lokalne medije povedal, da ulov ni bil prav lahek in da se mu je na palici nenavadno močno upirala. Objava ribe pilota v Trstu ni nikakršen čudež, sta nam zagotovila tako biolog dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran NIB in vodja Akvarija Piran dr. Manja Rogelja. Lovrenc Lipej je pojasnil, da pojav rib pilotov ni tako redek pojav, kot menijo laični opazovalci morja. Njegove besede je potrdila Manja Rogelja, ki je ribo pilota fotografirala pred enim pednom v piranskem mandraču (in to v družbi s petimi kompasnimi meduzami). »Če bi vedela, da bo riba tako zanimala javnost, bi se bolj potrudila za bližnjo in boljšo fotografijo. Tako pa sem jo posnela s telefonom bolj zaradi dokaza o njenem pojavu tik ob obali piranskega pristanišča, pred piranskim pomorskim muzejem,« je povedala izkušena poznavalka morskega življa. Dodala je, da skoraj ne mine leto, ko kdo od ribičev ali potapljačev ne bi opazil te ribe v morju pri Piranu. Ribiči so jo že večkrat prinesli v akvarij. Lovrenc Lipej je zanikal, da bi bil pojav ribe pilota posledica tropikalizacije ali segrevanja morja, čeprav so značilne za toplejša morja. Dejal je, da te ribe najpogosteje res plavajo z morskimi psi, manj pogosto spremljajo tudi ladje. Koga ali kaj so spremljali ti piloti v Tržaškem zalivu, je težko reči. Če bi bil to res kak morski pes, bi bil lahko sinji morski pes (modrulj), pred dnevi je ob istrski obali plaval 8-metrski morski pes orjak, ki se prehranjuje s planktonom, lahko pa bil tudi druge vrste morski pes.

O tej vrsti je že leta 1883 pisal George Faber v svoji knjigi  o ribah v Jadranu. Navedel je, da je eno ladjo v reškem pristanišču tedaj spremljala jata vsaj 20 rib pilotov. Te ribe so sicer najpogosteje v mrežah ribičev z Malte, dosežejo velikost do največ 60 centimetrov, doslej zabeleženi primerki v slovenskem morju so merili 12 do 34 centimetrov. Zanje pravijo, da imajo zelo okusno belo meso in da jih ribiči z Malte kuhajo v morski vodi. Na Malti jim pravijo fan fru, v Benetkah fanfano.

Kopalce bolj skrbijo kompasni klobučnjaki

Skorajšnje kopalce bolj kot nenavadne ribe (in njihovi morebitni spremljevalci) skrbijo kompasne meduze, ki jih te dni pogosteje opažajo v severnem Jadranu. Močan jugo je prejšnje dni nabil v piranski mandrač večje število kompasnih klobučnjakov z značilno, kompasu podobno risbo na klobuku. Bilo jih je na desetine. Tu moramo ponoviti dvoje. Kompasna (Chrysaora hysoscella) je meduza, ki kopalca ob dotiku z njo ali z njenimi tudi več kot meter dolgimi in komaj vidnimi laski neprijetno ožge (še posebej po nežnejših delih kože). Zadnja desetletja je to najbolj ožigalkarsko »razpoložen« klobučnjak v našem morju. Spomladi je njihovo število večje, poleti jih je precej manj, vendar se pojavljajo sporadično, zato previdnost (plavalna očala ali maska) ni odveč.