S skupnimi močmi čebelar nazaj v svoji jati

Ene od najlepše obarvanih ptic, ki živijo v Sloveniji, v peskokopu v Župjeku pri Bizeljskem gnezdijo že od leta 1984.

Objavljeno
10. avgust 2020 11.40
Posodobljeno
10. avgust 2020 11.46
Čebelar se naselil v peskokopu kremenčevega peska v Župjeku na Bizeljskem. FOTO: Dušan Klenovšek
Š. J.
Š. J.
Čebelarji pritegnejo s svojo barvitostjo, skupinskim gnezdenjem in tudi mestom gnezdenja. Gnezdo namreč uredijo v rovu, ki ga izkopljejo v vertikalne peščene stene. V Sloveniji po oceni Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) (Atlas ptic Slovenije, 2019) vsako leto gnezdi od sto do 150 parov čebelarjev. Gnezdilna kolonija v peskokopu v Župjeku pri Bizeljskem se v novejšem času ponaša z najdaljšim neprekinjenim stažem v Sloveniji, saj tu gnezdijo že od leta 1984.

image
Čebelar je ena od najlepše obarvanih ptic, ki živijo v Sloveniji. FOTO: Dušan Klenovšek


Jata več družin se, ko se poleti izvalijo še zadnji mladiči, preseli bliže virom hrane. Velike leteče žuželke so, kot piše Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, najbolj številne nad travniki ob bližnji mejni reki Sotli. Čebelarji tam še kak mesec dni lovijo in prenočujejo na bregovih reke v zavetju topolov in vrb, hkrati pa so to dnevi učenja spretnosti izogibanja plenilcem in lova na hrošče, škržate, kačje pastirje, metulje, čmrlje in čebele. Za številne mladiče so to lahko tudi usodni dnevi.

Konec julija, ko so čebelarji zapuščali svoja gnezdišča v peskokopu v Župjeku pri Bizeljskem in se odpravljali v tropske kraje na prezimovanje, je Nataša Dobravc Škof iz Drenovca pri Bizeljskem ob cesti našla onemoglega čebelarja, ga odnesla domov in mu po svetovanju Zlatka Goloba iz azila v Muti pomagala tako, da ga je oskrbovala z žuželkami in sladkano vodo. Z željo po uspešnem okrevanju se je obrnila na Dušana Klenovška, ki ga je s pomočjo sinov ter v družbi domače skobčevke v domačem okolju intenzivno hranil s koščki piščančjega mesa.

image
Okrevanje čebelarja ni bilo lahko delo. FOTO: Dušan Klenovšek


Delo ni bilo lahko, saj je bilo hrano treba ptici potisniti globoko v grlo in je pri tem ne poškodovati, predvsem njenega tankega kljuna. Na čebelarjevem perju so s previdno uporabo insekticida odstranili številne pršice, ki so verjetno posledica večletnega gnezdenja v istih rovih. Ker je kmalu naredil prve lete, naslednji dan pa je kazal znake okrevanja, ga je družina Klenovšek izpustila v bližini Sotle, kjer je poletel proti drevesnim krošnjam, na katerih je bilo videti in slišati okoli deset čebelarjev.

Čebélar ali legát (znanstveno ime Merops apiaster) je vrsta ptic iz družine legatov (Meropidae), ena od najlepše obarvanih ptic, ki živijo v Sloveniji, kjer je strogo zavarovan. Njegovo ime izvira iz načina prehrane, saj jé divje čebele in druge velike žuželke, ki jih z neverjetno spretnostjo in hitrostjo lovi v zraku. Velik je od 27 do 29 centimetrov, čez peruti pa ima razpon od 44 do 49 centimetrov.

Čebelar v Sloveniji gnezdi na obrežju reke Reke, v peščenih stenah Bizeljskega, ob reki Muri, na Goričkem, v peskokopu Ravno na vzhodnem delu Krakovskega gozda, posamezni pari gnezdijo tudi v peščenih sipinah gramoznic v Vrbini pri Brežicah. Bizeljsko je bilo dolga leta njihovo edino pribežališče v Sloveniji. Po pripovedovanju domačinov gnezdijo čebelarji tam že od leta 1984, ko je v posameznih letih tam menda gnezdilo okoli 50 parov.