
Naročite se
|Prijavite se
Mladega kačarja Burjo, ogroženega orla, je med vračanjem iz Afrike v Turčiji ubila elektrika srednjenapetostnega daljnovoda. Podatki satelitske sledilne naprave, s katero so ga opremili strokovnjaki Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps), so razkrili, kaj se je z njim zgodilo.
Primer po njihovih besedah opozarja na eno največjih, a pogosto prezrtih groženj velikim ujedam na selitvenih poteh.
Burja je bil prvoletni kačar, ki se je izvalil na Kraškem robu in sredi leta 2025 prvič poletel iz gnezda. Dopps ga je spremljal v okviru čezmejnega projekta Interreg Italija–Slovenija Kras4us, v katerem raziskujejo ekologijo in varstvo kačarja (Circaetus gallicus).
Satelitska naprava je raziskovalcem omogočila zelo natančen vpogled v njegovo selitveno pot. Jeseni je po vzhodni selitveni poti čez Sirijo in Egipt odletel v Nigerijo, kjer je prezimil. Na poti nazaj proti Evropi pa se je njegovo prvo veliko potovanje končalo tragično.
Naprava ni beležila le lokacije, temveč tudi tresljaje. Iz podatkov so strokovnjaki razbrali, da je Burja zvečer priletel na drog srednjenapetostnega daljnovoda, nato pa ponoči ni več kazal znakov premikanja.

Vodja varstveno-ornitološkega sektorja Doppsa Tomaž Mihelič je pojasnil, da so takoj po zaznavi mirovanja preverili njegovo lokacijo. Satelitski posnetki so že nakazovali, da je ptica najverjetneje poginila zaradi električnega udara. Za dokončno potrditev so na teren poslali partnerje iz turške organizacije BirdLife, ki so ugotovili, da je bil vzrok smrti res elektrokucija.
Mihelič opozarja, da nevarni daljnovodi predstavljajo velik naravovarstveni problem, zato se Dopps aktivno ukvarja z njihovim prepoznavanjem in sanacijo.
Po njegovih besedah primer jasno kaže, kako pomembne so sodobne raziskovalne metode za varstvo ogroženih vrst. Brez satelitskega oddajnika vzroka pogina najverjetneje nikoli ne bi ugotovili.
Električni udari na srednjenapetostnih daljnovodih ostajajo eden najpomembnejših vzrokov smrtnosti velikih ujed na selitvenih koridorjih. Mihelič opozarja, da se takšni dogodki dogajajo pred našimi očmi, vendar pogosto ostanejo neopaženi.

Tudi varstveni ornitolog Domen Stanič, vodja projekta Kras4us pri Doppsu poudarja, da so se v okviru projekta v Sloveniji prvič poglobljeno posvetili raziskovanju kačarja. Satelitsko spremljanje je hitro pokazalo, da je vrsta močno dovzetna za elektrokucijo.
Po njegovem mnenju sodobne tehnologije omogočajo odkrivanje prezrtih, a pogosto ključnih vzrokov upadanja populacij ptic in drugih organizmov ter pomagajo usmerjati naravovarstvene ukrepe tja, kjer so najbolj potrebni.
Slovenija leži na pomembnem selitvenem koridorju med Alpami in Jadranom, ki ga uporabljajo številne velike ujede, med njimi tudi beloglavi jastrebi. Zato Dopps v okviru projekta LIFE for Lifelines skupaj z elektrodistribucijskimi podjetji odpravlja nevarna mesta na električnem omrežju.
S sanacijo tako imenovanih črnih točk želijo preprečiti podobne dogodke v Sloveniji in dolgoročno izboljšati varstvo ogroženih ujed.
Dopps je skupaj z mrežo organizacij BirdLife sprožil tudi pobudo za sanacijo daljnovoda v Turčiji, kjer je Burja poginil. Upajo, da bo zgodba mladega kačarja prispevala k temu, da bodo v prihodnje rešili življenja številnih drugih ptic selivk.
Kačar je velika ujeda s pretežno svetlo spodnjo stranjo telesa in običajno temno, čokato glavo ter zgornjim delom prsi. Iz bližine opazimo tudi vpadljive rumene oči. Njegov življenjski prostor je odprta krajina z mozaičnim prepletom gozda in travnikov, kjer lahko najde svoj glavni plen – kuščarje in kače. Kačar je razširjen po mediteranskem in vzhodnem delu Evrope, Severni Afriki, Bližnjem vzhodu in Indijskem polotoku. V Sloveniji ga najdemo pretežno na Primorskem in Notranjskem, drugje pa se pojavlja zgolj naključno. V številnih evropskih državah je kačar doživel strm upad populacij. Glavna krivda za to je v spremenjeni rabi habitata, predvsem v bolj intenzivni rabi kmetijskih površin, ki privede do izgube življenjskega okolja in razpoložljivosti hrane. Grožnjo kačarju predstavljajo tudi nepravilno izolirani daljnovodi in postavitve vetrnih turbin na območjih selitvenih poti in gnezdišč.
Komentarji