Stavba s hišno številko Ulica Štefana Kovača 12, Sobočanom znana kot Šerbecova vila, namreč ni več niti bleda senca tistega, kar je Feri Novak leta 1938, med svojim bivanjem v ateljeju arhitekta Le Corbusierja v Parizu, ustvaril za bogatega soboškega veterinarja in njegovo družino. Vilo, ki je bila sprva oblikovana v skladu z vsemi petimi Le Corbusierjevimi načeli arhitekture, so namreč najprej preurejali proti koncu dvajsetega stoletja, nato pa so jo temeljito preuredili in spremenili po letu 2001, ko jo je od SGP Pomgrad za svoje potrebe kupila Pomurska banka – skupina NLB. Spremembe so šle predvsem v smeri funkcionalnosti, pri tem pa so načrtovalci zapostavili formo in skladnost Novakovega izvirnika, in stavba je na zunaj postala povsem neprepoznavna. Sedanji lastniki, družba Imo-Real, nameravajo to zdaj popraviti in Šerbecovi vili v kar največji meri vrniti njeno izvirno podobo, obenem pa dobiti sodoben poslovno-stanovanjski objekt.

Učbenik Le Corbusierjevih načel arhitekture

Izvirna podoba vile je bila močan odraz sveže pridobljenega znanja, ki ga je leta 1938 Novak nekaj mesecev srkal pri Le Corbusierju v Parizu. Bila je kot učbenik za prikaz petih Le Corbusierjevih načel: dvignjena je bila na stebre, namesto prostega prehoda pa je bil v delu pritličja velik zastekljen zimski vrt. V prvem in drugem nadstropju sta bili dve liniji vzdolžnih oken po vsej fasadi. Princip ravne strehe je Novak upošteval le deloma z veliko teraso na ulični strani, medtem ko je na severni strani postavil enokapno streho in pod njo prostore za druženje in sprostitev. Izrazita podrobnost na strehi je bil nadstrešek nad vhodom na teraso, ki je deloma štrlel tudi na ulico. Notranja ureditev prostorov zaradi stebrov ni bila vezana na nosilne zidove, zato so bili nekateri prostori zelo veliki, in ker so bili stebri skriti za fasado, jo je arhitekt lahko svobodno oblikoval ločeno od njene strukturne funkcije.

Računalniški prikaz ene od razvojnih faz projekta prenove vile v prvotno stanje. FOTO: Studio Kalamar

S predelavami so vse te posebnosti izginile, je leta 2012 v svojem diplomskem delu analiziral arhitekt Miha Domjan. Prej vidne zunanje stebre so zakrili in ravno zasteklili celotno pritličje, z novimi okni v nadstropjih so razbili ponavljajočo se skladnost prvotne linije Novakovih oken, odstranili so nadstrešek na terasi, teraso pa nadzidali in pokrili ter tako napravili dvokapno streho. Domjan se je sicer v svojem diplomskem delu ukvarjal s predlogi, kako Šerbecovo vilo tako na zunaj kot na znotraj vzpostaviti v prvotno stanje in jo urediti v nekakšno spominsko hišo arhitekta Novaka, toda sedanji načrti lastnikov so nekoliko drugačni.

»Stavbo bomo preuredili v stanovanja in poslovne prostore. Dolgo je sicer trajalo usklajevanje z zavodom za varstvo kulturne dediščine, ker je vila zavarovana kot nepremični spomenik lokalnega pomena, a zdaj smo že pridobili gradbeno dovoljenje in pripravljamo projekte za izvedbo ter izračune vrednosti naložbe. Žal so gradbene cene še vedno zelo visoke, tako da bomo z začetkom obnove morda nekoliko počakali,« nam je dejal direktor družbe Imo-Real Jožef Horvat.

Odločitve morajo zoreti počasi

Arhitekt Andrej Kalamar iz Studia Kalamar, ki projektira obnovo vile, pa je celo vesel, da se lastnikom ne mudi. Kajti po njegovem mnenju je načrtovanje obnove takšnega kulturnega spomenika dolgotrajen proces, med katerim morajo odločitve zoreti počasi. Poiskati je treba pravo mero vračanja izvirnosti in zagotavljanja sodobnih bivalnih in delovnih razmer v stavbi.

Niz hiš v Ulici Štefana Kovača, v katerem je Novakova stvaritev nekoč izrazito izstopala, zdaj pa je neprepoznavna.FOTO  Jože Pojbič

Čeprav je v zadnjega četrt stoletja s stavbami, kot so poslovno-stanovanjski objekt Sončnica, trije vila bloki v Cvetkovi ulici, glasbena šola in druge, tudi sam že pustil viden pečat v mestu, Kalamar o arhitektu Novaku govori z velikim spoštovanjem.

»Novak je v Mursko Soboto prinesel veliko novega s hkratnim spoštovanjem že obstoječega. Zato je Murska Sobota postala tako prijetno mesto! Za tiste čase je bilo nepredstavljivo, da si je neki Sobočanec, arhitekt iz province, v takratnih političnih in družbenih okoliščinah upal iti osvajat Dunaj in Pariz. Toda bil je podkrepljen z izjemnim talentom, referencami in znanjem, kar se odraža na njegovih delih. Ta so izjemno gospodarno načrtovana, sledijo principom funkcionalizma in so ustvarjena z velikim občutkom za skladnost,« pravi in priznava, da se je pri prenovah Šerbecove vile ta skladnost povsem izgubila.

»Pa ustvarjanje in ohranjanje pravilnih proporcev sploh ni vprašanje denarja. Skladnost in lepota stavbe ne staneta nič, če jo narediš prav, kar smo lahko ugotovili pred desetletjem, ko sem se z Novakovim delom prvič srečal ob prenovi kina Park. Stavba kina je bila ena prvih samostoječih stavb, namenjenih kulturi pri nas, in Novak jo je z veliko občutka zgradil zelo gospodarno, z ne pretirano dragimi materiali. Zelo smo pazili, da nismo porušili njenih proporcev, ko smo povečali oder in dvorano.«

Povrnili bodo porušeno skladnost stavbe

Z enako spoštljivostjo in občutkom se zdaj lotevajo Šerbecove vile. »Tistih, ki so vilo prenovili, kot so jo, ne moremo kriviti, saj niso imeli interesa nekaj uničiti. A kompozicijsko zelo skladna in revolucionarna stavba je bila gradbeno izvedena mnogo manj revolucionarno. Soboški gradbinci takrat verjetno še niso bili na ravni, kot jo je zahtevala Novakova moderna arhitektura, in so zato na primer strope izvedli po starem, lesene. Stavba je zato hitreje propadala in jo je bilo treba hitreje prenoviti. Zaradi strožjih protipotresnih predpisov so morali med prenovo stebre okrepiti in so jih izvedli kvadrataste. Z nadzidavo in oblikovanjem dvokapne strehe pa so porušili skladnost stavbe.«

Prekmurski arhitekt Feri Novak je v Mursko Soboto prinesel veliko novega s hkratnim spoštovanjem že obstoječega. Foto Dokumentacija Dela

Ker originalnih načrtov vile ni, se bodo pri prenovi zanašali na konservatorski načrt, ki so ga morali dati izdelati, ker je stavba spomeniško zaščitena. »Vseh končnih rešitev še nimamo, a v stavbi bodo lepa stanovanja – na vrhu penthouse s teraso, v enem nadstropju eno veliko stanovanje, v drugem nadstropju dve manjši, v pritličju pa bodo poslovni prostori. Hiša bo torej znova dobila teraso na strehi, ozek betonski nadstrešek, fasado bomo vzpostavili v čim bolj prvotno stanje, tudi pritlični del bo znova tak, kot je bil, le da bodo stebri morda morali ostati kvadratnega preseka,« pravi Kalamar. O ideji, da bi Šerbecova vila postala Novakova spominska hiša ali da bi Novaku kjerkoli v Murski Soboti uredili vsaj spominsko sobo, pa pravi, da to nima smisla. »Njegova spominska soba je vsa Sobota!«

»Šerbecova vila je bila med Novakovimi deli verjetno eno najodličnejših, saj odraža vsa Le Corbuiserjeva načela in Novakovo bivanje v Parizu. Takrat je bila to zelo napredna arhitekturna stvaritev v Murski Soboti in je skupaj s stavbo prve osnovne šole Novakov pomembni razvojni dosežek. Zato je hvalevredno, da ji bodo sedanji lastniki vrnili prvotno podobo. To je smel pozitiven premik v obravnavanju moderne umetnosti oziroma arhitekture, zlasti v okolju, kot je Murska Sobota, in premik v odnosu do arhitekta Ferija Novaka samega. To je vredno vse pohvale!« pa o projektu prenove pravi umetnostni zgodovinar in profesor na mariborski univerzi Janez Balažic.