Singapur plačuje ljudem za branje knjig – lahko s tem reši bralno krizo?

Singapurska vlada je uvedla program, v okviru katerega prebivalci za beleženje časa, namenjenega branju, prejemajo manjše denarne nagrade, piše Guardian. Strokovnjaki za vedenjske znanosti opozarjajo, da lahko takšne spodbude pomagajo pri oblikovanju navad, vendar ni jasno, ali učinek traja tudi po koncu nagrajevanja.

Singapur je septembra uvedel program, s katerim želi prebivalce spodbuditi k rednemu branju. Udeleženci svoje bralne seje beležijo na vladni spletni strani in za opravljeno branje pridobivajo denarne nagrade.

Za en singapurski dolar je treba opraviti 50 bralnih sej, pri čemer mora posamezna seja trajati najmanj 15 minut. Na dan je mogoče zabeležiti največ eno sejo.

Bralci bodo zmagovalci

Višina nagrade je tako razmeroma majhna, vendar strokovnjaki opozarjajo, da učinkovitost vedenjskih spodbud ni nujno neposredno povezana z njihovo denarno vrednostjo.

Vloga zunanjih spodbud pri oblikovanju navad

Ivo Vlaev, profesor vedenjske psihologije na Nacionalni univerzi Singapurja, meni, da lahko denarna nagrada v takšnem programu deluje predvsem kot spodbuda za začetek določene dejavnosti. Beleženje časa, spremljanje napredka in doseganje ciljev lahko posamezniku zagotavljajo takojšnjo povratno informacijo.

Knjižnica prihodnosti: Pisati za bralce, ki se še niso rodili

Lory Barile, izredna profesorica ekonomije na Univerzi Warwick, opozarja, da lahko ponavljanje vedenja pripomore k temu, da sčasoma postane bolj samodejno. Po njenem je zato pomembno predvsem vprašanje, ali program pomaga vzpostaviti bralno navado, ki se ohrani tudi po koncu nagrajevanja.

Različni učinki pri različnih bralcih

Psiholog Jonathan Haidt, avtor knjige The Anxious Generation, ocenjuje, da bi lahko denarne spodbude pri otrocih pomagale pri vzpostavljanju bralne navade. Hkrati opozarja, da lahko nekateri udeleženci branje povežejo predvsem z zunanjo nagrado.

Če je posamezniku branje samo po sebi prijetno, se lahko po Haidtovem mnenju navada nadaljuje tudi brez nagrade. Pri drugih pa bi lahko prenehanje finančne spodbude pomenilo tudi zmanjšanje motivacije.

Katy Milkman z ameriške poslovne šole Wharton meni, da so takšne spodbude lahko posebej relevantne za ljudi, ki sicer nameravajo brati, vendar težko začnejo. Majhna takojšnja nagrada lahko po njenem pomaga zmanjšati razliko med namero in dejanskim ravnanjem.

Če je posamezniku branje samo po sebi prijetno, se lahko po Haidtovem mnenju navada nadaljuje tudi brez nagrade. FOTO: Edgar Su/Reuters

Strokovnjaki pri singapurskem programu izpostavljajo tudi elemente igrifikacije, kot so spremljanje napredka, dnevni cilji in beleženje zaporednih dni. Patrick Taylor, direktor organizacije Behavioural Insights Team, meni, da lahko k oblikovanju navade prispevajo dosegljivi dnevni cilji, vključevanje branja v obstoječe rutine ter vidno spremljanje napredka.

Takšni pristopi se uporabljajo tudi pri drugih programih za spodbujanje vedenj, pri katerih uporabniki spremljajo svoje dosežke in napredovanje proti določenemu cilju.

Podobni programi uporabljajo tudi nedenarne nagrade

V Združenem kraljestvu že obstajajo programi, ki otroke spodbujajo k branju s simboličnimi nagradami. V okviru poletnega bralnega izziva organizacije The Reading Agency otroci za sodelovanje in dosežke prejemajo značke in priznanja.

Barile predlaga, da bi bilo mogoče primerjati različne modele spodbud: denarne nagrade, simbolične nagrade, igrifikacijo, postavljanje ciljev in spremljanje napredka.

Požiranje knjig

Haidt predlaga tudi raziskavo, v kateri bi različne skupine prejele različne vrste spodbud. Ena skupina bi prejemala denar, druga knjige po lastni izbiri, tretja bi zbirala točke brez denarne nagrade, četrta pa ne bi prejela posebne spodbude. Primerjava bi omogočila spremljanje vpliva posameznih pristopov na bralne navade.

Ključno bo spremljanje dolgoročnih učinkov

Singapurski program omogoča preizkušanje vprašanja, ali lahko kratkoročna zunanja spodbuda vpliva na dolgoročno vedenje. Strokovnjaki se strinjajo, da večje število prebranih minut med trajanjem programa samo po sebi še ne pomeni, da se je oblikovala trajna bralna navada. Za oceno učinka bi bilo treba spremljati tudi vedenje udeležencev po prenehanju nagrajevanja.

Rezultati takšnega spremljanja bi lahko pokazali, ali je bila denarna spodbuda predvsem kratkoročna motivacija ali pa je pri delu udeležencev prispevala k oblikovanju trajnejše navade branja.