Raziskava: V šumečih tabletah je skrite veliko soli

Šumeče tablete so eden najpogostejših in najpreprostejših načinov uživanja prehranskih dopolnil, saj za marsikoga predstavljajo zgolj osvežilni napitek, ki je vključen v prehrano na dnevni ravni. Problem nastane, ker na embalažah v večini primerov ni mogoče najti oznake o vsebnosti določenih sestavin. Raziskovalci Katja Žmitek, Maša Hribar, Hristo Hristov, Vid Vičič in Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko so v raziskavi pokazali, da so prav šumeče tablete pogosto prezrt vir natrija v prehrani. 

Dr. Hribar z inštituta je opozorila, da ljudje prehranska dopolnila pogosto uporabljajo kot podporo pri zdravju in da prav zato pri njihovi uporabi po navadi niti ne razmišljajo, da so ta lahko tudi pomemben vir soli. »Ker šumeče tablete zaužijemo kot napitek in navadno nimajo slanega okusa, potrošniki takšnega vnosa soli sploh ne opazijo. Naša raziskava pa kaže, da so šumeče tablete lahko pomemben skriti vir natrija, posebno pri redni vsakodnevni uporabi.

Prehranski dodatki škodujejo: porast težav z jetri, ledvicami in prebavili

Problematično je tudi, da vsebnost soli na večini izdelkov sploh ni označena, kar je dodatni razlog, da potrošniki prehranskih dopolnil ne prištevajo med vire soli.« Potrošnikom zato svetuje, da pri takih  izdelkih preverijo seznam sestavin. 

Zakonodaja Evropske unije za prehranska dopolnila je na tem področju precej ohlapna, ne zahteva obveznega označevanja vsebnosti soli oziroma natrija. V raziskavi je bil podatek o vsebnosti natrija naveden le v 23 odstotkih od 71 analiziranih vzorcev šumečih tablet, kar je manj kot četrtina analiziranih izdelkov. Raziskovalci so zato opozorili na transparentnejše oznake in spodbudili k razvoju izdelkov z nižjo vsebnostjo natrija. 

Zakaj je v tabletah natrij 

Raziskovalci so v izbranih vzorcih določili vsebnost natrija in ga preračunali na ekvivalent soli, kar je podrobneje opisala izr. prof. dr. Katja Žmitek. »V raziskavo smo vključili 71 prehranskih dopolnil v obliki šumečih tablet iz nacionalne zbirke prehranskih dopolnil. Nakup smo izvedli v lekarnah, trgovinah in po spletu, sledila pa je laboratorijska določitev vsebnosti natrija.« Ugotovili so, da je povprečna vsebnost soli znašala kar 0,64 g na šumečo tableto, pri nekaterih izdelkih pa tudi veliko več. Pri izdelkih, za katere proizvajalci priporočajo uživanje več tablet dnevno, lahko uporabnik samo s prehranskim dopolnilom zaužije približno 1,8 g soli na dan, kar je več kot tretjina mejne vrednosti, nad katero se povišajo tveganja za srčno-žilne bolezni. 

Posebno previdnost pri uporabi tovrstnih izdelkov se svetuje osebam z zvišanim krvnim tlakom, boleznimi srca in ožilja ali ledvic in tudi vsem tistim, ki želijo zmanjšati vnos soli v prehrani.

Doc. dr. Vid Vičič je opozoril, da natrij v šumečih tabletah večinoma ne izvira iz namenoma dodane soli, ampak zaradi pomožnih sestavin. »Šumeče tablete ob stiku z vodo začnejo sproščati mehurčke ogljikovega dioksida. Ti dajejo prijeten občutek ter pripomorejo k hitrejšemu raztapljanju. Proizvajalci to dosežejo z uporabo kisline in natrijevega hidrogenkarbonata, ki je tudi pomemben vir natrija.« Dodal je, da je opazil primere, ko so ljudje zaradi zdravstvenih razlogov na eni strani omejevali vnos soli, hkrati pa so natrij nevede uživali s šumečimi tabletami, s katerimi so sicer želeli dodajati kalcij. V takšnih primerih je po njegovih besedah najpreprostejša rešitev uporaba drugih oblik prehranskih dopolnil, denimo tablet ali kapsul. Dodal je še, da je šumeče tablete tehnološko sicer mogoče proizvesti tudi brez natrija, vendar je ponudba takšnih izdelkov še omejena. 

Alternativa za šumeče tablete z natrijem so, recimo, tablete ali kapsule, ki ne vsebujejo omenjene snovi. FOTO: Shutterstock

Raziskava je v Sloveniji še posebno pomembna zaradi že sicer previsokega vnosa soli na dnevni ravni. »Svetovna zdravstvena organizacija za odrasle priporoča vnos soli, nižji od pet gramov dnevno, povprečen vnos v Sloveniji pa je dobrih 10 gramov – torej še enkrat višji,« je povedal prof. dr. Igor Pravst ter opozoril na povečanje tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni ob previsokem vnosu soli in poudaril, da je zato smiselno zmanjšati vire, ki se jim je mogoče izogniti. 

Celotni rezultati raziskave so bili objavljeni v julijski številki ugledne znanstvene revije Journal of Food Composition and Analysis. Raziskava je bila izvedena v okviru raziskovalnega programa »Prehrana in javno zdravje«, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. To je dopolnitev predhodne raziskave, v kateri so raziskovalci pri istih izdelkih preverjali ustreznost vsebnosti vitaminov in mineralov.