Sladkarije brez sladkorja: Ne le driska, ampak tudi vpliv na mikrobiom

Sladkarije brez sladkorja so lahko dobra izbira za ljudi, ki želijo zmanjšati vnos sladkorja, vendar lahko v večjih količinah povzročijo prebavne težave. Kot pojasnjujeta dietetičarka dr. Emily Leeming in toksikologinja dr. Kait Brown za Popular Science, večina takšnih izdelkov ((bonboni in žvečilni gumiji) namesto sladkorja vsebuje sladkorne alkohole (poliole), kot sta ksilitol in sorbitol, ki se v telesu absorbirajo počasneje in ne povzročajo hitrega porasta krvnega sladkorja.

Težava nastane pri večjih količinah. Sladkorni alkoholi v črevesje privlačijo vodo, hkrati pa jih razgrajujejo črevesne bakterije, kar lahko pri večji količini povzroči napenjanje, vetrove, krče in vodeno drisko. K

Posebej previdni morajo biti ljudje s sindromom razdražljivega črevesja (IBS), saj so na poliole pogosto občutljivejši. Nekateri lahko prebavne težave občutijo že po približno 10 gramih poliolov, čeprav ameriška agencija FDA opozorilo o odvajalnem učinku zahteva šele pri izdelkih, pri katerih lahko dnevni vnos preseže 50 gramov.

Glede dolgoročnih učinkov umetnih sladil raziskave še niso dokončne. Nekatere študije nakazujejo možne spremembe črevesnega mikrobioma ali povečano tveganje za nekatere vrste raka, vendar večina teh raziskav temelji na poskusih na živalih in pri bistveno višjih odmerkih, kot jih zaužije človek. 

Kaj pa stevia in aspartam?

Poleg tega je v sladkarijah in pijačah »brez sladkorja« pogosto aspartam, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že pred leti na podlagi obsežne raziskave Mednarodne agencije za raziskavo raka (IARC) umestila med možne rakotvorne snovi. Aspartam sodi med intenzivna sladila.  Svetovna zdravstvena organizacija je po pregledu več kot 280 študij priporočila, da ljudje ne uporabljajo umetnih sladil kot strategije za hujšanje, saj dolgoročno ni dokazov, da pomagajo pri izgubi telesne mase. Nekatere opazovalne raziskave so pokazale povezave z večjim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni in prezgodnjo smrtnost, vendar vzročne povezave niso dokazali. Svetovna organizacija sladkornih alkoholov v opozorilo takrat ni vključila. 

Raziskava, objavljena letos v Frontiers in Nutrition, je pokazala, da sta sukraloza in stevia pri miših spremenili črevesni mikrobiom, vplivali na izražanje genov, del teh sprememb pa se je prenesel tudi na naslednji generaciji.

Metaanaliza objavljena letos v strokovni reviji Current Atherosclerosis Reports, nakazuje, da bi lahko pogosto uživanje umetnih sladil brez energijske vrednosti (non-nutritive sweeteners) povečalo tveganje za srčno-žilne in presnovne bolezni. Raziskovalci so analizirali podatke iz 21 randomiziranih kliničnih raziskav in 27 primerjav pri odraslih ter ugotovili povezavo med uživanjem umetnih sladil, kratkotrajnim poslabšanjem uravnavanja krvnega sladkorja in večjim dolgoročnim tveganjem za tako imenovane kardiometabolne bolezni.

Ena od možnih razlag je vpliv umetnih sladil na črevesni mikrobiom, saj nekatere raziskave kažejo, da lahko spremenijo sestavo črevesnih bakterij, kar bi lahko vplivalo na presnovo in zdravje srca.

Strokovnjaki pa opozarjajo, da rezultatov ne gre razumeti kot dokaz, da umetna sladila povzročajo bolezni. Dietetičarka Keri Gans poudarja, da analiza temelji predvsem na opazovalnih podatkih, zato iz nje ni mogoče sklepati o vzročno-posledični povezavi. Možno je tudi, da ljudje z večjim tveganjem za sladkorno bolezen ali bolezni srca pogosteje posegajo po izdelkih z umetnimi sladili, kar lahko vpliva na rezultate.

Kardiolog Cheng-Han Chen opozarja, da so dodani sladkorji dokazano škodljivi za zdravje srca, vendar zamenjava sladkorja z umetnimi sladili morda ni vedno najboljša rešitev. Priporoča predvsem uravnoteženo prehrano z manj predelanimi živili.