Dražba Sloarta: prodaji impresionistov ni pomagala niti »Hofer akcija«

Ljubljanska galerija in dražbena hiša Sloart je izpeljala svojo tretjo javno dražbo. V času, ko je Carniola Antiqua opustila svoje dražbe, je zapolnila izpraznjeno mesto in v zelo kratkem času postala vodilna na tem, v Sloveniji nedvomno deficitarnem področju.

Dražba leta: Pričakovali so vsaj 1,3 milijona evrov, dosegli pa 179 tisočakov

Če velja, da gre v tretje rado, lahko tudi tokrat zapišemo, da je bila dražba, ki jo je znova vodil direktor Sloarta Damjan Kosec, s skoraj polovico prodanih lotov uspešna. A za razliko od minulih dveh tokrat umetnin iz višjega cenovnega razreda niso prodali. Skupni znesek vseh prodanih umetnin je bil okoli 69.000 evrov.

Voditelj dražbe je bil direktor Sloarta Damjan Kosec. Desno od njega najvišje ocenjena slika v ponudbi, moški akt Marija Preglja, ki je ostal neprodan. FOTO: Blaž Samec/Delo

Včerajšnja dražba v ljubljanskem Grand Plaza Hotelu je znova razprla pogled na trenuten interes trga do ponujenega. Čisto na kratko: stoodstotno se je obnesla prodaja del Božidarja Jakca v razponu do nekaj manj kot 4000 evrov (navajamo zneske z 20-odstotnim dražbenim pribitkom), medtem ko ni bilo nikakršnega zanimanja niti za dela impresionistov niti za, denimo, dela s sakralno motiviko. Četudi sicer iskanih avtorjev.

Presenečenje večera je bil boj dveh kupcev za ženski akt Borisa Kalina, ki je postal z izlicitiranim zneskom 9.000 evrov po dokaj srditem boju zanj tudi najdražji prodani lot. Galeristi običajno povedo, da je kiparska dela težje prodati od slikarskih.

Naprodaj tudi mojstrovina, ki bi skoraj pristala v smeteh

Za dela s sakralno tematiko ni bilo interesa. Na fotografiji desno sliki Ivane Kobilce in Janeza Šubica. FOTO: Blaž Samec/Delo

Sloart se je letos na spomladanski dražbi z nekaj ponujenimi umetninami dotaknil primarnega umetnostnega trga – torej umetnin sodobnih, živečih avtorjev, ki so dočakale prvo prodajo –, a glavnina njihovih dražb pripada delom znanih, že davno pozicioniranih in seveda pokojnih umetnikov. Tudi tokrat je bilo tako.

Od 53 ponujenih umetnin jih je kupce našlo 20, torej slaba polovica, kar je dober rezultat, podoben izkupičku Sloartove spomladanske dražbe. Toda žal so bila prodana predvsem cenejša dela, najvišje ocenjena so ostala neprodana. To še zlasti velja za zanimiv moški lakt Marija Preglja, za katerega so pričakovali vsaj 45.600 evrov, četudi ne gre za delo v njegovem najprepoznavnejšem povojnem slogu, ki je eden osrednjih fenomenov slovenskega modernizma. Je pa res, da je prišlo na dražbo z odličnim podatkom, da je bilo dokumentirano že v Umetniškem zborniku 1 Mihe Maleša iz leta 1943. V tokratnem katalogu je bilo ocenjeno na od 48.000 do 60.000 evrov.

FOTO: Blaž Samec/Delo

Damjan Kosec vztraja, da morajo dela osrednjih slovenskih modernistov ostajati visoka, a to zaenkrat kaže bolj v smeri, da kot neprodana dela z dražbe pristanejo v siceršnji Sloartovi galerijski prodaji. Tako je Pregljev Portret očeta z lanske dražbe še vedno v ponudbi, stane okroglih 100.000 evrov. Naprodaj je že leto dni.

Mimogrede, 10. decembra bo v Zagrebu dražba pri avkcijski hiši Artmark (dražbeni multinacionalki s sedežem v Bukarešti), kjer bo prav tako na voljo nekaj del slovenskih avtorjev. Tudi Preglja, katerega Floral Lady iz leta 1957 ima izklicno ceno 25.000 evrov oziroma 30.500 evrov z 22-odstotnim dražbenim pribitkom. Na zagrebški dražbi bosta tudi deli Gabrijela Stupice in Gojmira Antona Kosa. Izklicna cena tihožitja Stupice znaša 9.150, ženskega akta Kosa pa 7.930 evrov.

Mali plastiki Franceta Kralja in Lojzeta Dolinarja. Novega kupca je našla Dolinarjeva. FOTO: Blaž Samec/Delo

Pri Sloartu je ostalo neprodano tudi drugo najvišje ocenjeno delo, Zedinjenje cerkva Ivane Kobilce iz let 1897–1898, študija za fresko v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Sarajevu, ki je bila ocenjena na 42.000 do 48.000 evrov. Podobno so ostala neprodana dela s krščansko motiviko Maksima Sedeja st., Ivana Vavpotiča in Janeza Šubica.

Kar presenetljiv pa je bil izostanek interesa za dela Riharda Jakopiča, Mateja Sternena in Matije Jame v cenovnem razponu od 10.800 do 33.600 evrov. Sloart je na preteklih dražbah dela impresionistov že uspešno prodajal, tokrat je bil izkupiček ničen. Tudi duhovita pripomba Damjana Kosca ob licitiranju ene od Sternenovih slik, ki je poslikana tudi na hrbtni strani, da gre praktično za ponudbo dve sliki za ceno ene v slogu Hoferja, ni obrodila rezultata.

Še nekaj realiziranih cen: Krokarji Jožeta Tisnikarja so našli novega lastnika za 7.680 evrov, glineni Ležeči ženski akt Lojzeta Dolinarja za 4.800 evrov, reprezentančna slika Janeza Bernika za 3.600 evrov, oljna Abstrakcija Avgusta Černigoja za 4.080 evrov, drobna, a redka risana karikatura Hinka Smrekarja pa je po prav tako dokaj srditem boju prišla do visokih 4.320 evrov.