Slovenci in Černobil: Sončni 1. maj, dež in solata pa radioaktivna

Ključne za razširitev radioaktivnih delcev tudi v naše kraje so bile vremenske razmere, in čeprav je sprva kazalo, da Slovenije radioaktivni oblak ne bo dosegel, se je to zgodilo. »Žal je bila meteorološka situacija takrat za naše kraje razmeroma neugodna. Zračne gmote so zaradi ciklona k nam prihajale od vzhoda in s seboj prinašale tudi radioaktivne elemente, ki so se iz ozračja izpirali s plohami, teh je bilo tedaj največ v Posočju, zato je bilo tam tudi največ težav s kontaminacijo zemlje, vode in rastja,« pripoveduje meteorolog Branko Gregorčič.

Gregorčič, ki je aprila 1986 na takratnem republiškem hidrometeorološkem zavodu (HMZ RS) že opravljal naloge dežurnega prognostika, se spominja, kako so mediji najprej poročali, da so na jugu Skandinavije izmerili povišano radioaktivnost v ozračju. Oblasti so jih zaprosile, naj ocenimo možnost vpliva radioaktivnega oblaka iznad Skandinavije na območje Slovenije.