Slovenski Tiani, Amaye, Anuarji in Tanaje
Seznam novih slovenskih imen se bere kot imena junakov znanstvenofantastičnih filmov, o katerih pravzaprav ne veš, na katerem planetu se dogajajo.
Odpri galerijo
V modi so imena, ki jim včasih težko razložimo izvor.
Foto AFP
V Sloveniji živi 22.810 Francev, 20.474 Janezov in 17.216 Markov. To so namreč najpogostejša moška imena. Med ženskami je največ Marij (53.454), An (25.073) in Maj (13.500). Sledijo tisoči Antonov, Jožefov, Mojc, Matej in Matejev, Nin, Barbar ... Vsako ime je imelo svojih pet minut slave oziroma svoja leta in desetletja. A dejstvo je, da nič ni več, kot je bilo, in zakaj bi bilo kaj drugače z imeni.
Po podatkih statističnega urada Slovenci niti enemu (ali skoraj nobenemu) novorojenčku po letu 1991 nismo dali imena Ladislav ali Venčeslava, prav tako v samostojni Sloveniji niso prijokali na svet Zvoneti, Barice, Rajmundi, Julke, Srečke, Rožice, Draški, in še in še je imen, ki so kot moda ostala v preteklosti, a so njihovi nosilci še vedno med nami.
Smo pa silno izvirni pri novih, seznam se bere kot imena junakov znanstvenofantastičnih filmov, o katerih pravzaprav ne veš, na katerem planetu se dogajajo. Na neki način so to tuja imena, skrajšana stara ali stara, modernizirana z novo črko, ki je v slovenski abecedi ni, ženska imena, ki so po novem moška, ljubkovalnice: Edonis, Orges, Enia, Adea, Nian, Taid, Amaya, Kimi, Naya, Anuar, Gael ... Sploh ne gre za izbiro posameznih staršev, prav nasprotno. Med novimi imeni, ki so se pojavila z novo državo, vodijo Tian (1184), Tai (695) in Mai (346), med ženskami pa Erin (133), Ronja (132) in Tanaja (128).
Po besedah jezikoslovca Silva Torkarja z ZRC SAZU gre pri izbiri teh imen večinoma za beg v eksotiko in tujost, »v imenih denimo ni slovenskih šumnikov, kot da bi se starši sramovali lokalne identitete. Tako po otrokovem imenu ne bo mogoče določiti, od kod prihaja.« Seveda to ni prevladujoč trend, je poudaril Torkar, delež novih imen med najpogostejšimi, ki jih starši dajejo novorojenčkom, je še vedno majhen. A vseeno, kaj zveni bolje: Hana, Hanah, Hannah ali Hanna?
Po podatkih statističnega urada Slovenci niti enemu (ali skoraj nobenemu) novorojenčku po letu 1991 nismo dali imena Ladislav ali Venčeslava, prav tako v samostojni Sloveniji niso prijokali na svet Zvoneti, Barice, Rajmundi, Julke, Srečke, Rožice, Draški, in še in še je imen, ki so kot moda ostala v preteklosti, a so njihovi nosilci še vedno med nami.
Smo pa silno izvirni pri novih, seznam se bere kot imena junakov znanstvenofantastičnih filmov, o katerih pravzaprav ne veš, na katerem planetu se dogajajo. Na neki način so to tuja imena, skrajšana stara ali stara, modernizirana z novo črko, ki je v slovenski abecedi ni, ženska imena, ki so po novem moška, ljubkovalnice: Edonis, Orges, Enia, Adea, Nian, Taid, Amaya, Kimi, Naya, Anuar, Gael ... Sploh ne gre za izbiro posameznih staršev, prav nasprotno. Med novimi imeni, ki so se pojavila z novo državo, vodijo Tian (1184), Tai (695) in Mai (346), med ženskami pa Erin (133), Ronja (132) in Tanaja (128).
Po besedah jezikoslovca Silva Torkarja z ZRC SAZU gre pri izbiri teh imen večinoma za beg v eksotiko in tujost, »v imenih denimo ni slovenskih šumnikov, kot da bi se starši sramovali lokalne identitete. Tako po otrokovem imenu ne bo mogoče določiti, od kod prihaja.« Seveda to ni prevladujoč trend, je poudaril Torkar, delež novih imen med najpogostejšimi, ki jih starši dajejo novorojenčkom, je še vedno majhen. A vseeno, kaj zveni bolje: Hana, Hanah, Hannah ali Hanna?
