Časnik El País: Ljubljana, la dolce vita Balkana

Pri španskem časopisu El País so v članku za rubriko potovanja Ljubljano imenovali za balkansko različico dobro znane italijanske fraze, ki opisuje sladko življenje – la dolce vita. Med najlepša mesta na vzhodu Evrope so poleg slovenske prestolnice med drugim uvrstili tudi Zagreb, Sarajevo in Brno. Gre za manj obiskana evropska mesta, ki se po kulturnem, kulinaričnem in arhitekturnem bogastvu kosajo z mesti, kot sta London in Pariz, a so za obiskovalce ugodnejša.

Slovenija je bila prva država nekdanje Jugoslavije, ki se je leta 2004 pridružila Evropski uniji, to pa se odraža tudi v njenem glavnem mestu, pišejo pri El Paísu. Ljubljana je elegantno srednjeevropsko mesto, zahvaljujoč predvsem arhitektu Jožetu Plečniku. Plečnik je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja mesto preobrazil s prostori, stebri, mostovi in uličnimi svetilkami po zgledu dunajske secesije in orientalizma, kot so Plečnikova tržnica, Tromostovje in Narodna univerzitetna knjižnica, so zapisali pri španskem časniku.

Danes je Ljubljana mirno, zeleno mesto s pridihom avantgarde, popolno za pešce in kolesarje, saj je velik del mestnega jedra zaprt za avtomobilski promet. Ljubljana je zares posebno mesto, ki ga krasijo bukolična Ljubljanica, razkošne baročne stavbe in srednjeveški grad. Mesto je dom več deset tisoč študentom, v Ljubljani pa se nahajajo tudi številni muzeji, restavracije in bari, zaradi katerih si mesto zasluži naziv la dolce vita Balkana, so še zapisali pri El Paísu.

Bauhaus, Muzej propadlih razmerij in še kaj

Čeprav turisti na Hrvaškem najpogosteje obiskujejo obalna mesta, Zagreb predstavlja urbano srce države. Srednjeveški del prestolnice krasijo tlakovane ulice in rdeči strešniki. V zgornjem delu mesta stojijo baročne stavbe, neoklasicistične vile in neogotske cerkve. Španci menijo, da izmed muzejev najbolj ostane v spominu Muzej propadlih razmerij, ki razstavlja predmete, ki so jih po končanih razmerjih darovali ljudje iz vsega sveta.

Bosansko prestolnico zaznamuje teža bogate zgodovine od osmanskega imperija do nekdanje Jugoslavije. Sarajevo je kulturna prestolnica Balkana, ki jo je oblikovala dediščina evropske zgodovine – od stolpov številnih mošej in zvonov katoliških ter pravoslavnih cerkva do obokov edine sinagoge v mestu. Pravi duh mesta pa se skriva v kulturno-zgodovinskem središču prestolnice v Baščaršiji, so o Sarajevu zapisali pri El Paísu.

Brno je zgodovinsko središče Moravske in univerzitetno mesto, znano po bogatem kulturnem življenju. V zadnjih letih se je uvrstilo na popotniške zemljevide in se po mnenju mnogih lahko kosa s Prago, pravijo Španci. Brno je tudi prestolnica bauhausa. Že zaradi Vile Tugendhat, ki jo zasnoval nemški arhitekt Ludwig Mies van der Rohe, danes pa je del Unescove kulturne dediščine, si Brno zasluži več kot le postanek, pravijo pri El Paísu.

Na seznam vzhodno in srednjeevropskih mest, vrednih ogleda, so se poleg omenjenih uvrstile tudi Tirana, Sofija, Prizren, Bratislava, Plovdiv, Zadar in nekatere druge.