Špórt
Za besedo tedna smo tokrat izbrali samostalnik moškega spola šport.
Odpri galerijo
Beseda šport je v SSKJ2 razložena kot »po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo«. Čeprav bi ob besedi šport morda marsikdo najprej pomislil na tekmovanja in tekmovalnost, slovar na prvem mestu navaja pomen športa za zdravje. Podobno tudi praznik slovenskega športa, ki smo ga prvič praznovali v tem tednu, poudarja pomen telesne aktivnosti za slehernega posameznika, medtem ko je vrhunski šport njena nadgradnja, v kateri Slovenci naravnost blestimo.
Če je torej šport na ravni posameznika pomemben zlasti za krepitev zdravja in imunskega sistema, kar je v koronačasih še posebej pomembno, je vrhunski šport zanimiv tudi s stališča čustev, ki jih vzbuja pri gledalcih in navijačih. Naši športniki so nas v preteklosti s svojimi dosežki že ničkolikokrat razveselili, najbolj strastne navijače pa spravili na rob evforije. Ker so sestavni del športa tudi porazi, smo bili seveda nemalokrat tudi razočarani. Konec prejšnjega tedna pa smo izkusili še sladko-grenko mešanico obeh čustev hkrati, saj smo bili ob koncu dirke po Franciji nepopisno veseli za Tadeja Pogačarja, obenem pa nam je bilo hudo za Primoža Rogliča. Lahko bi rekli, da smo bili »veselo-žalostni«. Izraza za tovrstno občutenje športnega dogodka še ni v slovenskih slovarjih. Če pa se bodo dvojna zmagoslavja še ponavljala, bo treba poiskati tudi ustrezno poimenovanje za stanje »navijaške zmedenosti«, ko se je težko odločiti, komu bolj privoščiti zmago.
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Simon Atelšek.
Beseda šport v SSKJ2 na portalu Fran.
Če je torej šport na ravni posameznika pomemben zlasti za krepitev zdravja in imunskega sistema, kar je v koronačasih še posebej pomembno, je vrhunski šport zanimiv tudi s stališča čustev, ki jih vzbuja pri gledalcih in navijačih. Naši športniki so nas v preteklosti s svojimi dosežki že ničkolikokrat razveselili, najbolj strastne navijače pa spravili na rob evforije. Ker so sestavni del športa tudi porazi, smo bili seveda nemalokrat tudi razočarani. Konec prejšnjega tedna pa smo izkusili še sladko-grenko mešanico obeh čustev hkrati, saj smo bili ob koncu dirke po Franciji nepopisno veseli za Tadeja Pogačarja, obenem pa nam je bilo hudo za Primoža Rogliča. Lahko bi rekli, da smo bili »veselo-žalostni«. Izraza za tovrstno občutenje športnega dogodka še ni v slovenskih slovarjih. Če pa se bodo dvojna zmagoslavja še ponavljala, bo treba poiskati tudi ustrezno poimenovanje za stanje »navijaške zmedenosti«, ko se je težko odločiti, komu bolj privoščiti zmago.
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Simon Atelšek.