Nov dom za 160 morskih bitij, ki privabijo več kot 60 tisoč obiskovalcev

Še deset dni in kirnja, balestra, murene, korbel, pisane babice in velika jata velikih kavalov v Piranu bodo spet na ogled ljubiteljem morskega sveta. Piranski akvarij je bil namreč ves januar zaprt za javnost, saj v njem potekajo obsežna prenovitvena dela. Slana voda je v 16 letih od celovite prenove dodobra načela marsikateri del opreme. Od skupno 26 akvarijev so zdaj zamenjali vseh 15 steklenih akvarijev, vse napeljave, cevi za dotok in pretok vode in zraka, ki ohranjajo od 150 do 160 bitij pri življenju.

Manja Rogelja je zadnje desetletje strokovna vodja akvarija. Foto Črt Piksi

Skrb za sistem s toliko tako različnimi prebivalci in tako različnimi potrebami je kompleksen posel, trdi veterinarka dr. Manja Rogelja, ki akvarij vodi od leta 2016. Posebno zahtevno je bilo praznjenje akvarijev in selitev večine prebivalcev v manjše, ki so jih začasno namestili ob nekaj karantenskih bazenov, v prostorih, ki niso na ogled javnosti.

»Uredili smo začasna bivališča in v enem samem dnevu preselili dve tretjini bitij. Iz akvarijev smo morali odstraniti tudi kamenje, pesek, alge, ne samo rib, rakov, mehkužcev in vseh drugih. Nekaj smo jih sicer lahko začasno naselili v večje akvarije, ki jih ni bilo treba zamenjati. Ti so namreč iz debelega pleksistekla, ki je za akvarije primernejši material kot steklo,« je pojasnila sogovornica.

Pred nekaj leti jim je uspelo laboratorijsko vzgojiti prve morske konjičke. Foto Jure Eržen

Zima je idealen čas za prenovitvena ali vzdrževalna dela. V hladnejšem morju se morska bitja umirijo, se manj prehranjujejo in po svoje počivajo. Morje ima zdaj okoli 11 stopinj Celzija, vendar se v akvariju ogreje na 14 do 15 stopinj. Hladnejše morje ni tako problematično za živa bitja, kot je poleti visoka temperatura morja. Na sedmih metrih globine poleti doseže 28 in celo 30 stopinj Celzija, zato vodo v svojih bazenih ohlajajo, najraje na 21 stopinj, kar je nadvse pomembno za zdravje prebivalcev akvarija. Za nekatera morska bitja bi bilo usodno, če bi jih prepustili poletnemu toplemu morju iz zaliva.

Vsak dan je treba nahraniti celo vojsko

V akvariju se upravičeno pohvalijo, da nekateri varovanci pri njih prebivajo že od leta 2009 in da živijo celo dalj časa, kot je značilno za posamezno vrsto v naravi. Tako imajo od takratne prelomne velike obnove akvarija veliko kirnjo, ki je bila tedaj stara dve ali tri leta. Imajo iste velike orade, ki v naravi običajno živijo 14 let, brancina, murene, korbela, celo nekaj kavalov.

To so v bistvu najbolj spoštovani in občudovani varovanci akvarija. Med njimi je tudi nekaj mlajših lepotcev. Obiskovalce pritegne nadvse posebna balestra, ki se je priselila v naše morje zaradi tropikalizacije Jadrana. Med bolj občudovanimi so povsem avtohtona morska mačka, ki je manjša vrsta morskega psa, pa morska lastovica in velik korbel ter brancini, ki sicer živijo celo 30 let (če jih ribiči prej ne polovijo v svoje mreže).

V akvariju morajo vsak dan nahraniti celo vojsko. Največkrat so na jedilniku zmrznjeni kalamari, sardele, klapavice, rakci, majhni solinski rakci (artemije) in različne vrste planktona. »V času mrzlega morja se metabolizem pri ribah skoraj ustavi. Murene prenehajo jesti, tudi druge ribe počivajo in ne jedo,« pravi Manja Rogelja.

Ko je morje mrzlo, se metabolizem rib upočasni. Murene, na primer, prenehajo jesti. Foto Jure Eržen

V akvariju se ves čas dogaja kaj posebnega. Tako jim je pred nekaj leti uspelo laboratorijsko vzgojiti prve morske konjičke. Skrbno ravnajo z modrimi rakovicami, ki se na poseben način parijo in skrbijo za zarod, saj samec skoraj mesec dni tesno varuje samico, ki med plodnimi dnevi odvrže trdo lupino. Samec je v tistem času ves čas zaščitniško na njej, hkrati jo (mimogrede) oplodi. V akvariju nato pazijo, da polovijo vsa oplojena jajčeca, da jih ne bi po naključju spustili v okolje, saj je tujerodnih in eksplozivno razmnožujočih se modrih rakovic že brez tega preveč v našem morju.

Karantena za ranjene

V tem morskem hotelu skrbijo tudi za poškodovane ali na različne načine prizadete morske želve, karete, ki jih občasno prinesejo ribiči. Do okrevanja jih zadržijo v karanteni, s posebnim dovoljenjem ministrstva za naravne vire pa jih lahko začasno namestijo v predstavitvene bazene. Zakonodaja namreč prepoveduje zadrževanje in prikazovanje vseh zaščitenih vrst. Morske zvezde, morski konjički, raki nagajivčki, vijoličasti morski ježki, jastogi, veliki morski pajki, jegulje, vse to so zavarovane vrste, ki jih smejo predstavljati le začasno in s posebnim dovoljenjem ministrstva.

Imajo tudi orade (na fotografiji), brancina, murene, korbela, celo nekaj kavalov. Foto Jure Eržen

Ker so pred prenovitvenimi deli kar nekaj svojih varovancev vrnili v morje, jih čaka ta mesec ponovno nabiranje primerkov. »Večino organizmov naberemo sami. Naš sodelavec in ribič Gorazd Lazar liste, sipe, rake in druga bitja spretno lovi z roko ali majhno mrežico. Prav tako si pomagamo z vršami in kogolom, posebno mrežo cevaste oblike z vrečo na koncu. Pri ribah, ki se zadržujejo nekoliko dlje od obale in so posebne, nam pomagajo tudi ribiči. Njihova pomoč je dobrodošla, vendar je je vse manj, od njih dobimo manj kot desetino bitij,« pojasnjuje vodja akvarija.

Izobražujejo in raziskujejo

»Naša vloga je, da ves čas opozarjamo na stanje v morju, smo nekakšna vez med morjem, znanostjo in javnostjo. Ljudi ozaveščamo o okoljevarstvenem ravnanju, o pojavih, ki so posledica različnih dogodkov v morskem ekosistemu. Zelo pomembna je naša izobraževalna vloga. Odkar smo del Centra znanosti Univerze na Primorskem, smo vse bolj vključeni v naravovarstvene raziskovalne programe in različne projekte. Z opažanji in praktičnim spremljanjem življenja v morju smo dragocen vir informacij za različne namene, tudi raziskovalne. Med drugim sodelujemo pri projektu varovanja velikega leščurja, ki si v našem morju še ni opomogel od velikega pomora pred kakimi desetimi leti,« pravi Manja Rogelja.

Akvarij je tudi pomemben del turistične ponudbe, saj mnogim predstavi del sveta, ki si ga sami nikoli ne bi pobliže ogledali, in se jim niti sanja ne, kako je v morskih globinah. Na leto ga obišče kakih 60.000 ljudi. Akvarij se povezuje še s centrom za delfine, ki ga v Piranu upravlja društvo Morigenos, in z razstaviščem školjk in polžev (konhilarij), za katero skrbi Jan Simić.

Prenovljeni akvarij bodo odprli v času šolskih počitnic, 14. februarja. Vstopnina je enaka kot doslej, 7 evrov za odrasle, 4 evre za otroke, študente in upokojence, 15 evrov stane družinska vstopnica. Poleg zamenjave akvarijev so postavili nove stene okoli njih in zamenjali strop, saj se s stanovalci nad akvarijem dogovarjajo za popravilo cevi, ki so puščale in je skozenj zamakalo. V akvariju pa je v tlaku na ogled tudi arheološki ostanek nekdanje piranske cerkve sv. Nikolaja iz 11. stoletja.